Repuh, ki ima na moč podobne liste kot lapuh, vendar še precej večje, obožuje rečne bregove in močvirnata mesta.

Zgodnjespomladanski trio

Če smo zadnjič že ugriznili v čemaž - mimogrede, v nedeljo me je res pričakal v solati - si danes privoščimo prve bilke in cvetlice, ki nas poleg čemaža še razveselijo, očistijo in odženejo zadnje viroze, prehlad in kašelj na pragu pomladi - trobentico, lapuh in repuh. No, v tem času lahko izkopljemo tudi kakšno trobentično ali repuhovo koreninico.

Trobentica

Ko se sprehajamo po pomladanski naravi, srečamo nemalo predstavnic navadne trobentice (Primula vulgaris). Ne le da občudujemo to živahno krasotico, kakšen cvet lahko tudi utrgamo, iz njega posesamo sladki nektar in ga preprosto – pojemo. No, tudi sicer je trobentica izjemno uporabna v zeliščni kulinariki. Njeni mladi listi in cvetovi izboljšajo in popestrijo sveže solate. S kandiranimi cvetovi krasimo slaščice. Ponekod iz mladih cvetov pripravljajo trobentično vino. Nekoliko starejše liste uporabljamo za juhe in prikuhe. Kakopak pa lahko iz trobentice pripravimo tudi nadvse učinkovit zeliščni čaj, ki nadomešča porabljeni vitamin C v organizmu. V kombinaciji z listi vijolice, koprivnimi listi ter regratovimi koreninami je posebej učinkovit za čiščenje krvi in izločanje strupenih snovi iz telesa, ki so se čez zimo nabrale v telesu. Rumene cvetne liste brez zelenih čaš nabiramo od konca zime vse tja do maja, korenine pa kopljemo, še preden rastlina zacveti ali v jeseni. Cvetovi in korenine vsebujejo glikozide, saponine, eterično olje in flavonide ter med drugim delujejo tudi pomirjevalno, protikrčno in izkašljevalno. V pomoč so tudi pri glavobolu in nespečnosti.

Lapuh
Lapuh (Tussilago farfara) je prastara zdravilna rastlina, ki je med prvimi znanilci pomladi. Svoje zlato rumene cvetove požene, takoj ko skopni sneg. Žal je potrebno takoj opozoriti, da je njegova čezmerna in predolgotrajna uporaba zdravju bolj škodljiva kot koristna. Vsebuje namreč tako imenovane pirolizidinske alkaloide, ki povzročajo okvaro jeter, v skrajnih primerih tudi nastanek raka. Če pripravke iz teh rastlin uporablja nosečnica, lahko škodujejo otroku v maternici. Vendar, kot rečeno, v priporočenih količinah tudi lapuh lahko pokaže le najboljše. Zdravilna kura naj traja tri tedne, ko lahko popijemo do tri skodelice čaja na dan, zadostuje pa že ena skodelica zjutraj, ko vstanemo, in ena zvečer, preden se odpravimo v posteljo. Krop se prelije čez 2 žlički posušenih cvetov ali listov in po 10 minutah precedi. Cvetne koške lapuha nabiramo med cvetenjem, to je marca in aprila. Na hitro jih posušimo, da ne izgubijo barve. V ljudskem zdravilstvu so bolj čislani lapuhovi listi, ki se pojavijo za cvetovi, nabiramo pa jih maja in junija. Nekateri so mnenja, da jih lahko nabiramo vse leto, saj velja, da so listi najboljši za zdravilne namene, ko so za dlan veliki. Pred sušenjem je pametno liste narezati na manjše dele in jih na hitro posušiti. Posušene cvetove in liste hranimo v steklenih kozarcih na temnem in suhem prostoru. Oboji prijetno dišijo, okus pa je grenek in sluzast. Lapuh vsebuje rastlinske sluzi, eterična olja, rutin, karoten, tanine, inulin, sitosterol ter cink, ki je odlično sredstvo proti različnim vnetjem. Zaradi vsebovanih sluzi blaži ustna in žrelna vnetja, hripavost, pa tudi suh ali vlažen kašelj. Čaj iz lapuha čisti kri, posamezne sestavine pa zavrejo zlepljenje krvnih ploščic.

Repuh
Tako kot lapuh, tudi repuh (Petasites hybridus), zelišče z največjimi listi med našimi rastlinami, poleg zdravilnih snovi vsebuje še majhno količino strupenih pirolizidinskih alkaloidov. Slednji lahko poškodujejo organe, še posebno jetra. V ljudskem zdravilstvu so s pomočjo repuha lajšali bolezni dihalnih poti, prehlad in naduho, odpravljali motnje v delovanju jeter in trebušne slinavke, krepili živce, spodbujali spanec in preprečevali duševni nemir. Z njim so blažili tudi krče, glavobol, migreno in bolečo menstruacijo. Repuh naj bi spodbujal potenje, gnal na vodo in pomagal k izkašljevanju. Sveže liste so polagali na vneto kožo in rane. Zelo mlade liste lahko marca dodamo juham. Za pripravo čaja nabiramo liste, ko so veliki za dlan, korenino pa, preden marca ali aprila požene cvetno steblo. Dve čajni žlički enega ali drugega prelijemo s skodelico mrzle vode, zavremo in pustimo stati 10 minut. Spijemo dve do tri skodelice zavretka na dan. Če repuhov čaj uživamo največ šest tednov na leto ali v čajnih mešanicah, ni pričakovati stranskih učinkov. Če »cvikate« pri uporabi lapuha v zdravilne namene, iz njega sebi in svojim otrokom napravite vsaj velikanski klobuk, ki vam bo delal senco na sončnih sprehodih.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 16. oktober 2012 / 07:00

Lov na čarovnika

Kakorkoli obračam misli, povezane s športom, vedno mi na prvo mesto pride Lance Armstrong. In bolj ko grem proti zaključku razmišljanja o njem, bolj se mi zdi, da bom opustil vsako upanje, poveza...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 8. december 2006 / 06:00

Od lepe sosede do nove diskoteke

Maribor je gostil finalno prireditev za izbor Lepe sosede 2006 in naslov najlepše v soseski je šel v roke mladi Domžalčanki, Blejci pa so minuli teden na novo odprli diskoteko, ki je svoja vrata sicer...

Prosti čas / petek, 8. december 2006 / 06:00

Nominator 227

Prazniki in obletnice, še sploh bolj osebne vrste, povedo, kako zelo hitro je minljivo leto, če ne kar celo obdobje. In morda gre res življenje prehitro naokoli. Šele ko se ob praznovanj...

Prosti čas / petek, 8. december 2006 / 06:00

Brat vse vidi, Brat vse ve: Kako se počutiš kravica?

Krava pri psihiatru ali psihiater v štali

Kranj / petek, 8. december 2006 / 06:00

Intima v zrcalu njunih slik

Kranj - V preddverju Zavarovalnice Triglav, Območne enote Kranj razstavlja zakonski par, Irena Jeras Dimovska in Boge Dimovski. Oba sta diplomanta slikarstva na Akad...

Kultura / petek, 8. december 2006 / 06:00

Razstava prinaša veliko novega

Akademski slikar Franc Novinc razstavlja na Godešiču, kjer živi in dela. Razstavljenih je 45 del, od tega več kot polovica prvič.