Repuh, ki ima na moč podobne liste kot lapuh, vendar še precej večje, obožuje rečne bregove in močvirnata mesta.

Zgodnjespomladanski trio

Če smo zadnjič že ugriznili v čemaž - mimogrede, v nedeljo me je res pričakal v solati - si danes privoščimo prve bilke in cvetlice, ki nas poleg čemaža še razveselijo, očistijo in odženejo zadnje viroze, prehlad in kašelj na pragu pomladi - trobentico, lapuh in repuh. No, v tem času lahko izkopljemo tudi kakšno trobentično ali repuhovo koreninico.

Trobentica

Ko se sprehajamo po pomladanski naravi, srečamo nemalo predstavnic navadne trobentice (Primula vulgaris). Ne le da občudujemo to živahno krasotico, kakšen cvet lahko tudi utrgamo, iz njega posesamo sladki nektar in ga preprosto – pojemo. No, tudi sicer je trobentica izjemno uporabna v zeliščni kulinariki. Njeni mladi listi in cvetovi izboljšajo in popestrijo sveže solate. S kandiranimi cvetovi krasimo slaščice. Ponekod iz mladih cvetov pripravljajo trobentično vino. Nekoliko starejše liste uporabljamo za juhe in prikuhe. Kakopak pa lahko iz trobentice pripravimo tudi nadvse učinkovit zeliščni čaj, ki nadomešča porabljeni vitamin C v organizmu. V kombinaciji z listi vijolice, koprivnimi listi ter regratovimi koreninami je posebej učinkovit za čiščenje krvi in izločanje strupenih snovi iz telesa, ki so se čez zimo nabrale v telesu. Rumene cvetne liste brez zelenih čaš nabiramo od konca zime vse tja do maja, korenine pa kopljemo, še preden rastlina zacveti ali v jeseni. Cvetovi in korenine vsebujejo glikozide, saponine, eterično olje in flavonide ter med drugim delujejo tudi pomirjevalno, protikrčno in izkašljevalno. V pomoč so tudi pri glavobolu in nespečnosti.

Lapuh
Lapuh (Tussilago farfara) je prastara zdravilna rastlina, ki je med prvimi znanilci pomladi. Svoje zlato rumene cvetove požene, takoj ko skopni sneg. Žal je potrebno takoj opozoriti, da je njegova čezmerna in predolgotrajna uporaba zdravju bolj škodljiva kot koristna. Vsebuje namreč tako imenovane pirolizidinske alkaloide, ki povzročajo okvaro jeter, v skrajnih primerih tudi nastanek raka. Če pripravke iz teh rastlin uporablja nosečnica, lahko škodujejo otroku v maternici. Vendar, kot rečeno, v priporočenih količinah tudi lapuh lahko pokaže le najboljše. Zdravilna kura naj traja tri tedne, ko lahko popijemo do tri skodelice čaja na dan, zadostuje pa že ena skodelica zjutraj, ko vstanemo, in ena zvečer, preden se odpravimo v posteljo. Krop se prelije čez 2 žlički posušenih cvetov ali listov in po 10 minutah precedi. Cvetne koške lapuha nabiramo med cvetenjem, to je marca in aprila. Na hitro jih posušimo, da ne izgubijo barve. V ljudskem zdravilstvu so bolj čislani lapuhovi listi, ki se pojavijo za cvetovi, nabiramo pa jih maja in junija. Nekateri so mnenja, da jih lahko nabiramo vse leto, saj velja, da so listi najboljši za zdravilne namene, ko so za dlan veliki. Pred sušenjem je pametno liste narezati na manjše dele in jih na hitro posušiti. Posušene cvetove in liste hranimo v steklenih kozarcih na temnem in suhem prostoru. Oboji prijetno dišijo, okus pa je grenek in sluzast. Lapuh vsebuje rastlinske sluzi, eterična olja, rutin, karoten, tanine, inulin, sitosterol ter cink, ki je odlično sredstvo proti različnim vnetjem. Zaradi vsebovanih sluzi blaži ustna in žrelna vnetja, hripavost, pa tudi suh ali vlažen kašelj. Čaj iz lapuha čisti kri, posamezne sestavine pa zavrejo zlepljenje krvnih ploščic.

Repuh
Tako kot lapuh, tudi repuh (Petasites hybridus), zelišče z največjimi listi med našimi rastlinami, poleg zdravilnih snovi vsebuje še majhno količino strupenih pirolizidinskih alkaloidov. Slednji lahko poškodujejo organe, še posebno jetra. V ljudskem zdravilstvu so s pomočjo repuha lajšali bolezni dihalnih poti, prehlad in naduho, odpravljali motnje v delovanju jeter in trebušne slinavke, krepili živce, spodbujali spanec in preprečevali duševni nemir. Z njim so blažili tudi krče, glavobol, migreno in bolečo menstruacijo. Repuh naj bi spodbujal potenje, gnal na vodo in pomagal k izkašljevanju. Sveže liste so polagali na vneto kožo in rane. Zelo mlade liste lahko marca dodamo juham. Za pripravo čaja nabiramo liste, ko so veliki za dlan, korenino pa, preden marca ali aprila požene cvetno steblo. Dve čajni žlički enega ali drugega prelijemo s skodelico mrzle vode, zavremo in pustimo stati 10 minut. Spijemo dve do tri skodelice zavretka na dan. Če repuhov čaj uživamo največ šest tednov na leto ali v čajnih mešanicah, ni pričakovati stranskih učinkov. Če »cvikate« pri uporabi lapuha v zdravilne namene, iz njega sebi in svojim otrokom napravite vsaj velikanski klobuk, ki vam bo delal senco na sončnih sprehodih.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / petek, 27. julij 2012 / 07:00

Akrobacije nad Blejskim jezerom

V Gorenjskem glasu sem prebrala članek o akrobacijah nad Blejskim jezerom in rada bi čestitala Tomu Poljancu. Akrobacije sem gledala iz petega nadstropja našega doma in zaslužijo vse priznanje. L...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sreda, 28. februar 2007 / 06:00

Skupina NLB širi poslovanje

Ljubljana - Skupina NLB je v Beogradu predstavila novo družbo za dodatno pokojninsko zavarovanje - NLB Novo penzijo. Zakon o prostovoljnih pokojninskih fondih in pokojni...

Žiri / sreda, 28. februar 2007 / 06:00

Borci se bodo zbrali Pr´ Zet

Žiri - Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Žiri to nedeljo, 14. marca, vabi na občini zbor, ki se bo začel ob 14. uri v gostilni Pr' Zet (prej pri Aleksu) na Do...

GG Plus / sreda, 28. februar 2007 / 06:00

Podarjeno za vedno

Zgodba o Nataši

Splošno / sreda, 28. februar 2007 / 06:00

Izboljšati sodelovanje s pihalnim orkestrom

Z januarjem je vršilec dolžnosti ravnatelja Glasbene šole Škofja Loka postal skladatelj in profesor klavirja Peter Kopač.

Splošno / sreda, 28. februar 2007 / 06:00

Zbirka radioaktivnih kamnov pod posteljo

Franc Braniselj je znano škofjeloško ime. Ugledni direktor več podjetij na Škofjeloškem, ki je v petdesetih letih z družino prišel iz Ljubljane, se v pokoju posveča svojemu najljubšemu konjičku, miner...