Denar tudi za bazen
Dotrajanemu plavalnemu bazenu v Železnikih se očitno obetajo boljši časi, saj je občini vendarle uspelo pridobiti evropski denar za energetsko sanacijo.
Železniki - Da je obnova plavalnega bazena v Železnikih nujna, se govori že vrsto let, stanje 40 let starega in energetsko potratnega objekta pa se kljub temu ni kaj dosti izboljšalo. Lani je v vodo padla namera občine, da do denarja za obnovo pride s prodajo počitniškega doma v Portorožu, ki ga je imela v lasti skupaj z Mercatorjem; prodajo je namreč ustavila zahteva podjetij Niko in Domel po uveljavitvi pravice do njunih lastniških deležev. Občina je nato konec leta z bazenom kandidirala na razpisu za energetsko sanacijsko stavb v lasti lokalnih skupnosti; sprva je kazalo, da neuspešno, pred dnevi pa so se v Železnikih razveselili sklepa ministrstva za infrastrukturo in prostor, da bodo evropski denar prejeli ne le za kulturni dom in sklop šolskih stavb v Železnikih, Dražgošah in Selcih, temveč tudi za bazen. Nekaj občin, ki so že imele odobrena sredstva, je namreč naknadno odstopilo od projektov, na ministrstvu pa so tako v sofinanciranje lahko vključili tudi železnikarski bazen. »Zanj pričakujemo 405 tisoč evrov. Izvedba je predvidena prihodnje leto, načrtujemo pa menjavo stavbnega pohištva, sanacijo strehe, optimizacijo toplotne postaje, vgradnjo toplotne črpalke in sistema za prezračevanje ter zunanji ovoj stavbe,« je povedal župan Anton Luznar.
Odobritve sredstev za energetsko sanacijo so se razveselili tudi v Javnem zavodu Ratitovec (JZR), ki upravlja z bazenom. Objekt je, pravi direktor JZR Gregor Habjan, energetsko izjemno potraten, saj jim proizvedena toplota uhaja skozi stekla in streho. »Z delovanjem bazena je mesečno 10 tisoč evrov stroškov, prihodek pa je odvisen od števila obiskovalcev: giblje se med 3 in 5 tisoč evri. Lani je tako denimo z obratovanjem bazena nastalo 60 tisoč evrov izgube,« pojasnjuje.
V zvezi z nadaljnjo obnovo bazena se vsak teden sestaja tudi gradbeni odbor, je še povedal Habjan. Po njegovih besedah se dogovarjajo o treh fazah obnove: v prvi bi obnovili in nadgradili bazenski kompleks, savne in garderobe, v drugi bi nad garderobo in savnami zgradili betonsko ploščo, na kateri bi v zadnji fazi nadzidali apartmaje s približno 60 ležišči. To bi, poudarja Habjan, bistveno pripomoglo k razvoju turizma v Selški dolini, saj trenutno ne morejo na enem mestu zagotoviti prenočišč za avtobus gostov. »Najprej moramo počakati na izdelavo projekta in finančno ovrednotenje vseh variant. Na osnovi tega se bomo odločili, v kakšnem obsegu se bomo lotili nadaljnje obnove bazena,« je pojasnil župan.