Preveč sadja zgnije na tleh

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

V Združenju ekoloških kmetov Gorenjske bodo letos posebno pozornost namenili spodbujanju sadjarstva in pridelovanja ekoloških avtohtonih semen.

Kranj - Sadjarstvo je na gorenjskih ekoloških kmetijah močno zapostavljeno, prav tako tudi pridelava ekoloških semen, ugotavljajo v Združenju ekoloških kmetov Gorenjske. »Letos se bomo tako posebej posvetili izboljšanju stanja na teh področjih. Sadjarstvo na ekoloških kmetijah prepogosto opuščajo, spoštovanje in vzdrževanje starega drevja je na zelo nizki ravni. Ob dobri letini več sadja zgnije na tleh pod drevjem, kot pa ga v celem letu pojedo v vrtcih in šolah. Samo pobrati bi ga bilo treba,« opozarja predsednik združenja Štefan Dežman. Skrb zbuja tudi pomanjkanje lastnih ekoloških avtohtonih semen. »Za vse rastlinske vrste je sicer možno kupiti ekološko seme, a je neznanega izvora, če pa že je znano, to seme ni prilagojeno za uspevanje v naših razmerah. Treba bo poskrbeti za lastno reprodukcijo semen,« pravi Dežman. V želji spodbujati pridelovanje in samooskrbo z ekološkimi semeni v združenju načrtujejo več dodatnih izobraževanj, slednje pa je predvideno tudi na področju sadjarstva, in sicer bodo ob prazniku češenj organizirali strokovno ekskurzijo v Goriška Brda. »To je edino območje v Sloveniji, ki si ga še nismo ogledali. Zagotovo bomo spet videli kakšen primer dobre prakse,« je prepričan Dežman, ki upa, da se bo trend pridelovanja sadja, tudi češenj, na gorenjskih ekoloških kmetijah začel obračati.

Gorenjsko združenje ekoloških kmetov sicer povezuje 136 ekoloških kmetij, skupaj pa jih je v regiji 193. V ekološko kmetovanje je tako vključenih od štiri do pet odstotkov gorenjskih kmetij in blizu tri tisoč hektarov površin, zanimivo pa je, da povprečna velikost ekološke kmetije ne odstopa bistveno od konvencionalnih kmetij in znaša dobrih 14 hektarov, pove sogovornik. Zanimiv je tudi podatek, da ima med 193 gorenjskimi ekološkimi kmetijami njivske površine 129 kmetij; od teh ima 98 kmetij do petdeset arov njiv, le 31 pa več kot pol hektara.

Število ekoloških kmetij se zadnja leta ne spreminja kaj dosti. Vsako leto se sicer pojavi nekaj novih ekoloških kmetij, a je na drugi strani opazno tudi njihovo opuščanje, pove Dežman: »Kmetje se starajo, mladih, ki v tem vidijo izziv, pa je malo, kar je velik problem, ne samo pri nas, ampak tudi na ravni EU. Ta sicer skuša s sredstvi spodbujati mlade 'prevzemnike', a menim, da na ta način ne bodo rešili kmetijstva. Država bi mlade morala stimulirati z drugimi ukrepi, predvsem bi morala omogočiti direktno prodajo, da bi kmetje kupcem na trgu ponudili sveže ekološke pridelke in izdelke.« Poudaril je še, da si združenje v prihodnje želi boljšega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, da bodo vzpostavili mrežo lokalne oskrbe z ekološkimi pridelki.

Na temo lokalne samooskrbe Gorenjske z ekološko hrano je upravni odbor združenja na Planšariji Viženčar septembra lani pripravil tudi sestanek s predstavniki kmetijsko-svetovalne službe in župani. Lani so sicer člani združenja obiskali tudi svetovni sejem ekoloških pridelkov in izdelkov Biofach v Nemčiji, odpravili so se na strokovno ekskurzijo na Goričko, kjer so si ogledali ekosocialno kmetijo, ki daje delo 65 težje zaposljivim osebam, predstavili so se na Tednu podeželja v Škofji Loki, se udeležili 11. Ekopraznika v Ljubljani, si ogledali kobilarno Lipica …