Delovanje notariata ogroženo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Splošno / sreda, 13. marec 2013 / 06:00

V zakonodajnih postopkih, ki so posegali v delo notarjev, so bile v preteklem letu predvidene številne spremembe. Po mnenju Notarske zbornice Slovenije so mnoge med njimi tudi takšne, ki posegajo v pravno varnost državljanov.

Delovanje notariata v Sloveniji je zaradi načrtovanih sprememb zakonodaje ogroženo, znova opozarjajo v Notarski zbornici Slovenije. Številne načrtovane spremembe na področju njihovega delovanja bi namreč po mnenju zbornice utegnile negativno vplivati na zagotavljanje pravne varnosti državljanov. Ministrstvo za pravosodje je namreč obravnavalo več zakonov, ki posegajo na področje delovanja notarjev, med drugim tudi Zakon o splošnem upravnem postopku, Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih v zvezi z izvršnico in osnovni Zakon o notariatu. Kljub že doseženemu soglasju je zastal tudi Zakon o dedovanju, ki naj bi prenesel urejanje zapuščinskih zadev na notarje.

Notariat je po zakonu javna služba in kot taka mora biti ustrezno normativno urejena, zato da zagotavlja kakovost dela in ustrezno število izvajalcev ter dosleden nadzor. Predsednica Notarske zbornice Marjana Tičar Bešter opozarja, da so v preteklem letu podali številna strokovno utemeljena mnenja k predlaganim spremembam zakonodaje, a mnogim niso prisluhnili. Notarji so tako nasprotovali prizadevanjem ministrstva, da prenesejo nekatere pravice na upravne enote, ker da te nimajo kadra, ki bi lahko zagotavljal kakovostno in strokovno svetovanje strankam. Z zakonom o notariatu je ministrstvo poseglo tudi v samo regulacijo poklicnih notarjev. »Notariat je v celotnem osemnajstletnem obdobju delovanja prestal različna obdobja delovanja in ukrepov države, ki so vplivali na delo notarjev, kljub temu pa je bil dosežena visoka strokovna raven opravljanja notarskih storitev, ki jo še nadgrajujemo in je ne bi smeli v Sloveniji izgubiti oziroma zaradi nepremišljenosti uničevati,« pravi Tičar Beštrova.

S predlaganimi spremembami zakonodaje je ministrstvo poseglo tudi v ustaljen in preizkušen način imenovanja notarjev, menijo na zbornici in opozarjajo, da je notar oseba javnega zaupanja, ki jo izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov s pravniškim državnim izpitom in najmanj petletno dobo praktičnih izkušenj imenuje minister za pravosodje. Kljub temu so predlagali zaostritev pogojev imenovanja v smeri, da bi bil izbirni postopek določen tako, da bi bil za notarja vedno imenovan kandidat, pri katerem ni nikakršnega dvoma o verodostojnosti oz. ustrezni strokovni usposobljenosti. V notarski zbornici pa ob nekaterih zadnjih imenovanjih notarjev ugotavljajo, da je postopek imenovanja notarjev nedorečen, da minister ne upošteva mnenja notarske zbornice niti ne rezultatov na ustnem preizkusu strokovne usposobljenosti, ki se opravlja pred komisijo ministrstva za pravosodje in javno upravo. Zato predlagajo, da se pri pogojih za imenovanje notarja uvede uspešno opravljen notarski izpit, ki se ne opravlja v obdobju razpisnega postopka, ampak kot neodvisen izpit.

V notariatu so, potem ko so pristali na znižanje tarif, ostali še brez dodatnih pravic – urejanja zapuščinskih pravic, ki jih je v okviru Zakona o dedovanju ministrstvo nameravalo prenesti na notarje, a tega ni storilo. Postopek sprejemanja zakona je namreč spet obstal v fazi, ko je bilo na strokovni ravni doseženo soglasje in pripravljeno končno besedilo sprememb, še opozarjajo v notarski zbornici.