"Dimnikar ožilja"

Ni bolj primernega časa za spodobno čiščenje organizma, kot je začetek pomladi, niti ni boljšega čistila za kri in prebavila od čemaža. Ne le, da si s česnom deli vonj, premore tudi vse njegove učinkovine in zdravilne odlike. No, divji česen, kot mu zato tudi pravimo, naj bi bil celo še bolj učinkovit od njegovega navadnega soimenjaka. Ker učinkovito čisti kri, razstruplja težke kovine ter maščobe na stenah žil, preprečuje poapnitev žil ..., mu ljudje posrečeno pravijo tudi "dimnikar ožilja".

»Ni ga še, bo pa gotovo prihodnji teden,« je modroval oče, ko sva se včeraj pri kosilu pogovarjala o čemažu (Allium ursinum). No, in zdaj že nestrpno čakam naslednje nedeljsko kosilo na deželi. Spomladi je čemaž ena najokusnejših, najbolj uporabnih in najbolj zdravih užitnih divjih rastlin. Presnega pripravljamo v solati ali kot dodatek sendvičem, kuhamo pa ga v številnih različicah. Lahko ga uporabljamo tudi kot nadomestilo za česen, denimo v špinači in raznih omakah. Čemaž je zelo dobrodošel v prehrani z več maščob, saj pospeši prebavo maščob in varuje pred neželenimi posledicami njihovega uživanja.

Preproge zdravja

Čemaž, ki si s česnom deli ime, nam lahko da vse tisto, kar nam da česen, naravni antibiotik, in še več. Pri čemažu uporabljamo mlade lističe do cvetenja, redkeje mlade popke, še redkeje čebulice. Slednje so zelo drobne, zato najpogosteje nabiramo liste, ki zrastejo v izobilju. Divji česen nabiramo od marca do maja v suhem bukovem gozdu, na višjih legah pa ga je dovolj tudi junija. Ni ga težko odkriti, saj raste v gostih preprogah. Do teh čemaževih »polj« nas prinese vonj po česnu. Pri nabiranju pazimo, da ga ne zamenjamo s strupenima šmarnico ali pegastim kačičnikom, čeprav se od obeh že na daleč loči po značilnem vonju po česnu. Čemaž ima sicer ogromno zdravilnih lastnosti, vendar ga ni priporočljivo uživati v prevelikih količinah, temveč zmerno, saj lahko razdraži prebavila, vpliva pa tudi na presnovo.

Razmaščuje in spodbuja

Zdaj pa se končno posvetimo čemaževim silnim zdravilnim odlikam. Značilen močan vonj mu dajejo sulfidi, ki v telesu delujejo razkužilno, razmaščevalno, spodbujevalno in krepčilno. V listih so še druge varovalne in krepčilne učinkovine, med njimi flavonoidi, karotenoidi, klorofil, vitamini in rudnine. Vsebuje tudi veliko antioksidantov, ki ščitijo celice pred prostimi radikali. Preprečuje kopičenje oblog in krvne strdke ter ščiti pred strupi.

Razstruplja in očiščuje

Čemaž gotovo najbolj slovi po svojih silnih razstrupljevalnih oz. očiščevalnih lastnostih na celotno telo. Odlično se obnese pri čiščenju krvi, kože, dihal, ledvic in prebavil. Pomaga zniževati in uravnavati krvni tlak in holesterol, izkaže pa se tudi pri zdravljenju ateroskleroze. Kogar mučijo prebavne motnje in slaba prebava, naj ne okleva, hitro naj skoči v gozd in ga nameče v košaro. Čemaž je namreč odlična hrana za boljšo prebavo in presnovo, spodbuja jetra in delovanje žlez. Kar je ta hip izredno pomembno – čemaž izboljšuje splošno počutje, preganja spomladansko utrujenost, poživlja in daje energijo. Blažilno deluje tudi na živčni sistem in pomaga pri živčni izčrpanosti in preutrujenosti.

Sveži sok

Sveže pripravljeni listi so uporabni pri čiščenju ledvic in mehurja ter pospešujejo izločanje seča. Spomladi čemaž pripravimo kar v sveže stisnjen sok, ki ga uživamo po dve žlici trikrat dnevno. Na ta način čistimo zasluzena pljuča, varujemo jetra in žolčnik ter zvišujemo odpornost proti infekcijam. Kakopak koristimo tudi ožilju in pripomoremo pri zaščiti pred aterosklerozo. Sok pripravimo tako, da dve pesti listov čemaža zmešamo v mešalniku skupaj z enim decilitrom vode. Sok nato precedimo in shranimo v hladilniku.

Čemažev pesto

Sto gramov svežih čemaževih listov operemo in osušimo. V mešalcu jih drobno sesekljamo in dodamo sol. Prilijemo 1 deciliter kvalitetnega olivnega olja in dobro premešamo. Mešanico napolnimo v majhne kozarčke in dobro zapremo. Hranimo v temnem in hladnem prostoru. Pesto uporabimo pri pripravi različnih namazov in kot omako za testenine.