Praznik slovenske škofovske konference

Njen prvi predsednik je bil pokojni ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar, sedaj pa jo vodi ljubljanski nadškof Anton Stres.

Ljubljana - Minilo je dvajset let od ustanovitve Slovenske škofovske konference, ki je najvišja ustanova katoliške Cerkve v Sloveniji, njeno območje pa zajema ozemlje Republike Slovenije.

Škofovska konferenca, ki je zbor škofov določenega naroda ali območja, je v svojem delovanju samostojna na področjih, ki jih določa sveti sedež. Slovenska škofovska konferenca ima osem članov. To so ljubljanski in mariborski nadškof dr. Anton Stres in Marijan Turnšek, novomeški škof Andrej Glavan, celjski škof Stanislav Lipovšek, koprski škof Jurij Bizjak in murskosoboški škof Peter Štumpf. Člana konference sta še pomožni ljubljanski škof Anton Jamnik in upokojeni koprski škof Metod Pirih. Nekdanji in sedaj upokojeni člani konference pa so nekdanja ljubljanska nadškofa Franc Rode in Alojz Uran, nekdanji mariborski nadškof Franc Kramberger in mariborski pomožni škof Jožef Smej. Nadškof Rode je sedaj kardinal v Rimu, za nadškofa Urana in Krambergerja pa je sveti sedež zahteval umik iz javnega življenja.

Slovenska katoliška Cerkev si je dolgo prizadevala za čim večjo samostojnost in organiziranost na območju Slovenije. Junija 1983 je bila znotraj tedanje Jugoslovanske škofovske konference ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca, deset let kasneje, 19. februarja 1993, je državno tajništvo svetega sedeža v Vatikanu potrdilo njen statut, dan kasneje pa je Kongregacija za škofe izdala dekret o njeni ustanovitvi. Prvi predsednik Slovenske škofovske konference je bil tedanji ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar, sledili pa so mu Franc Rode, Franc Kramberger in Alojz Uran. Sedanji predsednik je ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres.