Praznik slovenske škofovske konference

Njen prvi predsednik je bil pokojni ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar, sedaj pa jo vodi ljubljanski nadškof Anton Stres.

Ljubljana - Minilo je dvajset let od ustanovitve Slovenske škofovske konference, ki je najvišja ustanova katoliške Cerkve v Sloveniji, njeno območje pa zajema ozemlje Republike Slovenije.

Škofovska konferenca, ki je zbor škofov določenega naroda ali območja, je v svojem delovanju samostojna na področjih, ki jih določa sveti sedež. Slovenska škofovska konferenca ima osem članov. To so ljubljanski in mariborski nadškof dr. Anton Stres in Marijan Turnšek, novomeški škof Andrej Glavan, celjski škof Stanislav Lipovšek, koprski škof Jurij Bizjak in murskosoboški škof Peter Štumpf. Člana konference sta še pomožni ljubljanski škof Anton Jamnik in upokojeni koprski škof Metod Pirih. Nekdanji in sedaj upokojeni člani konference pa so nekdanja ljubljanska nadškofa Franc Rode in Alojz Uran, nekdanji mariborski nadškof Franc Kramberger in mariborski pomožni škof Jožef Smej. Nadškof Rode je sedaj kardinal v Rimu, za nadškofa Urana in Krambergerja pa je sveti sedež zahteval umik iz javnega življenja.

Slovenska katoliška Cerkev si je dolgo prizadevala za čim večjo samostojnost in organiziranost na območju Slovenije. Junija 1983 je bila znotraj tedanje Jugoslovanske škofovske konference ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca, deset let kasneje, 19. februarja 1993, je državno tajništvo svetega sedeža v Vatikanu potrdilo njen statut, dan kasneje pa je Kongregacija za škofe izdala dekret o njeni ustanovitvi. Prvi predsednik Slovenske škofovske konference je bil tedanji ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar, sledili pa so mu Franc Rode, Franc Kramberger in Alojz Uran. Sedanji predsednik je ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / / 15:34

Ogrlica na Dleskovški planoti

Križevnik (1910 m n. m.)–Poljske device (1879 m n. m.)–Molička peč (2028 m n. m.) –Velika Zelenica (2114 m n. m.)–Veliki vrh (2110 m n. m.)–Dleskovec (1965 m n. m.) – Neoznačene poti po Dleskovški pla...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / sobota, 4. avgust 2018 / 16:00

Levica ne gre v Šarčevo koalicijo

Za polno sodelovanje v koaliciji s petimi strankami se Levica ni odločila, bi pa v njej projektno sodelovala.

GG Plus / sobota, 4. avgust 2018 / 16:00

Franc Dolenc – lastnik Brda in Preddvora

Ko iz Kranja pogledate na gore od Krvavca proti Storžiču, se oko skoraj mora ustaviti na osamelem gozdu na pobočju sicer gole Zaplate – Hudičevem borštu. Kako je nastal, pripoveduje pripovedka. Za...

Gorenjska / sobota, 4. avgust 2018 / 15:56

Zvonjenje za mir

Ljubljana – Ob letošnjem evropskem letu kulturne dediščine, ki je razglašeno na podlagi sklepa Evropskega parlamenta in Sveta, so predstavniki evropskih institucij podprli predlog Nemškega nacional...

Razvedrilo / sobota, 4. avgust 2018 / 15:56

Digitalni radio je radio kot vsak drug

Če vam Samo Glavan ni znan, vam je Dušan Uršič zagotovo, in če poznate zadnjega, poznate tudi prvega – gre za isto osebo namreč. Glasbenik, avtor, in ustanovitelj ene prvih zasebnih radijskih postaj v...

Kultura / sobota, 4. avgust 2018 / 14:31

Džezovske zgodbe in sodobna Poljska

Najnovejši prevodni deli Cankarjeve založbe imata naslov Temno, skoraj noč in But Beautiful. Popeljeta nas v sodobno Poljsko in v čase, ko so igrali veliki džezisti 20. stoletja.