Iz mestnega v kmečko dekle

Danes 28-letna Andreja Janečko Goličič iz Reteč se je pred sedmimi leti poročila na bližnjo kmetijo. Tedaj še povsem mestno dekle je postopoma vzljubilo delo na kmetiji, kjer z možem redita prašiče in govedo.

»Na začetku mi je bilo težko. Mislila sem si: kaj bom na kmetiji, saj nič ne znam,« se danes 28-letna Andreja Janečko Goličič spominja, kako se je kot 21-letno dekle poročila na bližnjo kmetijo Matiček v Retečah pri Škofji Loki. Nikoli si ni predstavljala, da bo kdaj delala na kmetiji, danes pa ugotavlja, da se je odločila pravilno: »To je zelo lep poklic. Če je živina zdrava, je prav fino iti v hlev.« S 33-letnim možem Jožetom sta danes starša treh otrok, starih od dveh do šestih let, družini pa daje kruh kmetija, usmerjena v prirejo in predelavo mesa. Ta čas redita okoli trideset pujsov in 40 glav goveda.

Poleg mladega roda Goličičevih na kmetiji živita tudi Jožetova starša. Mnogi menijo, da starejše in mlajše generacije težko zdržijo pod isto streho, na kmetiji Matiček pa dokazujejo ravno obratno. Skupaj lepo shajajo, Andreja pravi, da predvsem zato, ker je njen tast striktno ločil dejavnosti obeh generacij: »Tast in tašča skrbita za kokoši nesnice, midva pa za hlev in prirejo mesa. Onadva se ne vmešavata v najino delo, midva pa ne v njuno.« Jožetova starša skrbita za tri do štiri tisoč kokoši, ki na dan znesejo tudi do 3600 jajc. Razvažata jih od Ljubljane do Bohinja. Izdelujeta tudi testenine, za katere sta dobila zlato priznanje v sklopu ocenjevanja za blagovno znamko Babica Jerca in dedek Jaka.

Na istem ocenjevanju so lani s srebrnim priznanjem nagradili Jožetovo tirolsko klobaso. »Meso predeluje mož, ki ima žilico za mesne izdelke, zelo dobro jih zna začiniti. Doda kakšno svojo sestavino, da so malo drugačni. Sicer pa uporablja sol in določene začimbe, ne dodaja aditivov in konzervansov. Izdelke zorimo po starem - v zorilnici na drva v stari hiši,« je razložila. V povprečju pošljeta v zakol dva prašiča na teden ter po eno tele in bika na mesec. »Smo majhni, a ravno zaradi tega lahko držimo to kvaliteto,« je poudarila mlada kmetica.

Andreja se je na delo na kmetiji, kjer obdelujejo 15 hektarov površin, privajala več let: »Vmes sem bila trikrat noseča, hkrati pa še študirala. Z leti sem začela prevzemati določene naloge. Kot prvo moraš imeti dobro motivacijo in dobrega učitelja. Največji vzornik in motivator mi je mož, s katerim se odlično dopolnjujeva.« Andreja je lani končala študij razrednega pouka, a pravi, da si ta čas niti ne predstavlja, da bi ob obilici dela na kmetiji in treh majhnih otrocih hodila še v službo. »Kmetija nama predstavlja izziv, mislim, da sem prav izbrala. Ves čas je treba razmišljati in se razvijati, vsako leto je treba dodati kakšen nov izdelek, da razširiš krog kupcev,« pravi. Glavni dohodek ustvarjata s prodajo mesa in izdelkov na tržnicah v Škofji Loki in Medvodah ter v domači mesnici. Andreja na kmetiji opravlja tudi administrativna dela: »Moti me, da nas država preveč omejuje, birokracije pa je ogromno.«