Kam z breskvami?

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: GG Plus / petek, 8. marec 2013 / 06:00

Po napovedi ajdovskega Fructala v lasti srbskega Nectarja, da ne bodo odkupili letošnje sezone breskev, so se sadjarji iz Vipavske doline znašli v negotovem položaju. Letošnje Jurčičeve nagrade so prejeli novinarka Darja Korez Korenčan, kolumnist Matevž Tomšič in teolog Ivan Štuhec.

Fructal ne potrebuje vipavskih breskev
Kmetje v Vipavski dolini so zgroženi nad napovedjo ajdovskega Fructala, da zaradi velikih zalog breskove kaše letošnje letine breskev od sadjarjev v Vipavski dolini ne bodo odkupili. Breskve naj bi Fructal, ki je v stoodstotni lasti srbskega Nectarja, od vipavskih sadjarjev spet odkupil šele prihodnje leto, so obvestili Kmetijsko zadrugo Vipava. Dodatna težava je, da sadjarji breskev, ki jih pridelujejo za industrijsko predelavo, ne morejo prodati na trgu, sadeži pa tudi ne prenesejo daljšega transporta. »Če odkupa breskev letos ne bo, pomeni to za proizvajalce iz Vipavske doline katastrofo,« je zato dejal eden večjih sadjarjev Franc Vodopivec. Kot je še opozoril, breskve niso solata, ki jo posadiš ali ne, temveč je odločitev za njihovo pridelavo dolgoročna. Minister za kmetijstvo v odhodu Franc Bogovič je ob tem izrazil zaskrbljenost, da za neprijetnim ukrepom stoji selitev proizvodnje iz Slovenije. V Sloveniji je sicer 550 hektarov intenzivnih nasadov breskev, od tega jih je na Vipavskem okrog 250 hektarov. Kmetijska zadruga Vipava tako redno sodeluje in odkupuje breskve od 160 do 170 sadjarjev, vsaj polovica med njimi pa prideluje breskve za industrijsko predelavo, izključno za Fructal. Ajdovsko podjetje je lani po slabi letini od vipavskih sadjarjev odkupil 1450 ton breskev po 0,25 evra za kilogram. »Prišli smo v situacijo, da trg takšne cene ne sprejme, in posledično večjih količin proizvodov tudi ne moremo prodati. Ker večine lani odkupljenih breskev v Fructalovi lastni proizvodnji nismo porabili in so zaloge naraščale, smo skušali breskovo kašo prodati vsaj kot surovino. Vendar nam lansko leto ni uspelo prodati niti kilograma zalog sadne kaše,« so pojasnili v podjetju.

Podelili Jurčičeve nagrade
V ponedeljek je Sklad Josipa Jurčiča podelil nagrade za publicistične in novinarske dosežke za leto 2012, ki so jih prejeli novinarka in glasbena publicistka Darja Korez Korenčan, kolumnist Matevž Tomšič in teolog Ivan Štuhec. Kot so obrazložili, je novinarka in glasbena publicistka Darja Korez Korenčan v slovenskem kulturnem prostoru medijsko prisotna že trideset let. Kot urednica uredništva oddaj o kulturi je v petih letih zasnovala dva odmevna projekta: Ars 360 in oddajo Minute za jezik, ki sta dosegla izjemno odmevnost. Ukvarja se tudi s publicistiko in proznim ustvarjanjem za otroke in odrasle, v televizijskem mediju pa je tudi edina, ki se ukvarja z glasbenimi dogodki s področja klasične glasbe in jih na primeren in razumljiv način posreduje odjemalcem. Kolumnistu Matevžu Tomšiču so nagrado podelili, ker njegovi komentarji in kolumne, ki obravnavajo slovensko politično življenje, predstavljajo izjemno dragocen prispevek na slovenskem medijskem prostoru. Kot izredni profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije je strokovnjak za področje politične sociologije, kar mu daje idealno izhodišče za vlogo kompetentnega političnega komentatorja. Tretji nagrajenec, duhovnik, moralni teolog in profesor na teološki fakulteti dr. Ivan Štuhec nagrade ni prevzel osebno, v obrazložitvi njegove nagrade pa so zapisali, da je ob svoji raznovrstni in razvejani dejavnosti, ki sega od profesure na fakulteti do ukvarjanja z vsakdanjimi težavami izobraževalnega zavoda, tudi eden najopaznejših in najvztrajnejših slovenskih kolumnistov. Sklad, poimenovan po pisatelju, novinarju in uredniku Josipu Jurčiču, sta decembra 1993 ustanovila Nova revija in Društvo slovenskih pisateljev zaradi vse pomembnejše vloge medijev v slovenski družbi. Sklad, ki nagrajuje in spodbuja resnicoljubnost kot moralno načelo slovenskega novinarstva, se sicer financira iz donacij, ki jih naklonijo posamezniki in gospodarske družbe, je pojasnil njegov predsednik Drago Demšar. V dvajsetih letih so vključno z letošnjimi podelili 43 nagrad novinarjem, urednikom in publicistom.

Tudi mandatarka plagiatorka?
Na notranjepolitičnem področju so pogajanja o novi vladi »zmotili« anonimni očitki, da je magistrska naloga mandatarke Alenke Bratušek plagiat. V zvezi s tem na ljubljanski Fakulteti za družbene vede (FDV) že izvajajo aktivnosti v skladu s postopki statuta univerze. »Če se izkaže, da je nekdo plagiator, potem zanj ni prostora v politiki,« pa je prvi črni oblak, ki se zgrinja nad nastajajočo koalicijo, komentiral predsednik Državljanske liste Gregor Virant, dokler pa pristojni organ fakultete za družbene vede o domnevnem plagiatorstvu ne odloči, bodo v DL pogajanja o vladi nadaljevali. Najverjetnejše koalicijske partnerice Pozitivna Slovenije, Socialni demokrati, Državljanska lista in DeSUS naj bi v sredo že uskladile osnutek koalicijske pogodbe, ki jo naj bi do danes tudi parafirale, v naslednjih dneh pa bodo o koalicijski pogodbi odločali še organi vseh štirih strank. Medtem buri duhove tudi ravnanje odhajajoče vlade, ki naprej izvaja kadrovske ukrepe.