V spomin: Peter Osolnik (1938 - 2013)

Odvetnik Peter Osolnik je stopil v odvetniške vrste s prihodom v Škofjo Loko, kjer je že leta 1968 odprl samostojno odvetniško pisarno. Peter je bil človek stare šole, dober poznavalec grščine in latinščine ter rimskega prava. Neprecenljivo znanje in izkušnje je nesebično delil z mlajšimi kolegi ter nas učil, da je teorija nekaj, praksa pa drugo.

Srečanja z njim so nepozabna, bili smo člani neformalnega stanovskega združenja in srečevali smo se vsaj enkrat na teden, odvetniki, sodniki, tožilci, policisti. Vendar smo vedeli, kakšne so naše pristojnosti, nikomur ni niti na misel padlo dogovarjanje, lobiranje ali klientelizem, kar se dogaja danes. Takrat te ni nihče vprašal, s kom se družiš in zakaj, veljali sta beseda in poštenost.

Odvetnik Peter Osolnik je bil cenjen zaradi širokih nazorov, ne le kot pravnik, tudi književno je bil zelo razgledan. Njegova dolgoletna odvetniška kariera – sam je vedno trdil, da je advokat, saj je to po njegovem bolj mednarodno – je bila vsestranska, zlasti je bil pozoren do malega človeka in že takrat, ko še nismo vedeli, kaj je varuh človekovih pravic, je bil prav Peter tisti, ki je uveljavljal človekove pravice. Bil je dober poznavalec »malega« kazenskega prava, to je spoštovanja medčloveških odnosov. Na obravnavah je spoštoval nasprotno stranko in odvetnika, njegova zastopanja so bila temeljita in pravična, nikoli žaljiva ali ponižujoča do nasprotnika. Bil je specialist za stvarno pravo, rečemo mu kar kmečko pravo, saj pri nas skoraj vsak poseduje košček zemlje, ki hitro potrebuje pravno varstvo. Pri tem delu je bil pravi mojster.

Tudi po upokojitvi je včasih še prišel na klepet ob kavi, aktualne dogodke je vedno kritično ocenjeval s pravnega vidika, če bi bilo več tako pravno pravičnih ljudi, se danes ne bi spraševali, kam je šla pravna država. Peter Osolnik bo trajno zapisan v spominu gorenjskih odvetnikov, saj je praktično vse svoje življenje posvetil poklicu, ki ga je opravljal z vsem svojim srcem in plemenitostjo.