V spomin: Jože Peternelj Mausar (1927 - 2013)

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Kultura / torek, 5. marec 2013 / 06:00

Bilo je že jutro zadnjega februarskega dne, ko je v Škofji Loki, kjer je nazadnje živel, umrl še zadnji od »velikih štirih« žirovske in slovenske naive Jože Peternelj Mausar. Njegovi slikarski tovariši Janez Sedej, Konrad Peternelj Slovenec in Ivan Gluhodedov so odšli pred njim. Tem štirim možem je bilo najprej skupno to, da so bili čevljarji in so delali v Alpini. Potem pa še to, da si je upal vsak od njih dejavno izraziti svoj likovni dar in se uveljaviti v svetu »naive«, ki je bila v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja vse bolj popularna. Odkrili so jih likovni kritiki in novinarji, postali so ljubljenci medijev in s svojim delom prispevali tudi k prepoznavnosti Žirov, ki so postale »slovenske Hlebine«.

Jože Peternelj je bil živ dokaz za to, da lahko človek iz sebe naredi veliko več, kot mu je namenjeno po njegovem rodu in v danih družbenih razmerah. Rodil se je 12. januarja 1927 v Jarčji Dolini, zahodno od Žirov, na veliki hribovski kmetiji pri Mausarju. Po vojni bi moral kot najstarejši med sinovi prevzeti kmetijo, a se je temu odpovedal, ko je videl, kako očeta silijo v kolhoz. »Zadružni hlapec pa že ne bom!« je bil odločen in šel raje za vajenca v Alpino. V tovarni je postal čevljarski mojster in delal vse do 1971, ko je pridobil status umetnika in odšel v svobodni poklic. Izkazalo se je, da njegov pravi poklic ni niti kmečki niti čevljarski – pač pa umetniški. Če bi postal gospodar domačega grunta, bi mu rekli Mausar. Tako pa si je to hišno ime izbral za svoje umetniško ime. In to izbiro več kot upravičil: naravni in človeški svet, ki ga je kot mladenič doživel v domači hiši, je prelil v podobe in besede, postal je gospodar in mojster v svoji umetniški delavnici.

Število del, ki je v več kot pol stoletja prišlo iz te delavnice (slikati je začel leta 1952), je impresivno. Pa ni le številno; o tem, da je tudi kakovostno, priča dejstvo, da je vse slike prodal, vse knjige, ki jih je napisal, so mu natisnile priznane založbe. Število slik je poslovna skrivnost (ob enem zadnjih srečanj mi jo je zaupal), knjig je osem. Recimo, da je slik »več tisoč«. Razstav pa je bilo več kot 300, na vseh kontinentih (razen Antarktike) … Zdaj je odšel za tistimi, ki jih je slikal in opisoval, v njegovih delih ostajajo z nami.