Nekateri manj, drugi enako sponzorirajo društva

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 1. marec 2013 / 06:00

Uspehi slovenskih športnikov na zadnjih velikih tekmovanjih se kar vrstijo. Peter Prevc, Robi Kranjec, Tina Maze in drugi dokazujejo, da so v svetovni špici. Za njihovo pripravljenost skrbijo številne ekipe, na oblačilih se ob uspehih odmevno zasvetijo tudi našitki sponzorjev. Ali gospodarstvo namenja več ali manj za športne, kulturne, humanitarne organizacija in društva?

Kranj - Kljub gospodarski krizi se zdi, da se število sponzorjev pri alpskih in nordijskih smučarjih ni zmanjšalo. Skupaj zbrani denar se zagotovo je, saj o tem priča vedno tanjši proračun smučarske zveze (in spori okoli delitve), zanimivo pa je, da so med sponzorji tudi gospodarske družbe, ki naj si po javno dostopnih podatkih tega ne bi mogle več privoščiti. Zanimalo nas je, ali nekatere vidne slovenske družbe sponzorirajo enako ali več kot pred nastopom gospodarske krize, vprašali smo tudi nekaj večjih gorenjskih družb.

V NLB pravijo, da podpirajo več športnih, kulturnih in humanitarnih organizacij po Sloveniji. »O konkretnih številkah po posameznih letih ne moremo govoriti, je pa res, da smo obseg sponzorstev v zadnjih letih močno znižali,« povedo v NLB in tudi, da podpirajo tudi več športnih društev z Gorenjskega. Že petnajst let so eni od štirih zlatih sponzorjev slovenskih alpskih smučarskih reprezentanc.

Kažejo poslovno uspešnost

Med večjimi sponzorji nordijskih smučarjev je Gorenje, kjer se jim ni zdelo vredno odgovoriti na naša vprašanja, zato pa so v Zavarovalnici Triglav. »Poslovna uspešnost zavarovalnice se že vrsto let zrcali v družbeni odgovornosti, vlaganjem v šport, kulturo, izobraževanje, zdravstvo, humanitarne dejavnosti in druge družbeno-odgovorne dejavnosti,« pojasnijo. Lani so vpeljali model četrtletnih razpisov za sponzorstva in donacije ter tako od 1966 vlog podprla kar 813 projektov.

V zneskih to pomeni, da so lani na ravni Skupine za sponzorstva in donacije namenili 4,8 milijona evrov, največji del za šport, v letu 2008 pa 3,9 milijona evrov. Koliko bodo namenili letos, še ni znano. Aerodrom Ljubljana tudi letos nadaljuje sponzoriranje nordijskih reprezentanc; ali bo tudi v naslednjem obdobju podprl olimpijsko reprezentanco, pa odločitev še ni bila sprejeta. »Letošnja novost je sponzoriranje Eurobasketa, v sklopu katerega bo Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana uradno letališče prvenstva,« povedo. Znesek, ki ga namenjajo sponzorstvu in donacijam, se je v zadnjih letih znižal, saj zadnji dve leti proračun za te namene znaša okoli 120 tisoč evrov, pred petimi leti je bil za 45 tisočakov višji.

V Elektru Gorenjski je znesek za podporo športnih, izobraževalnih in kulturnih aktivnosti precej manjši in se v zadnjih letih ni spreminjal, saj se giblje med 45 in petdeset tisoč evri. »Skrbimo za razvoj mladih in perspektivnih športnih skupin, podpiramo kulturo in umetnost različnih generacij, z donacijami prispevamo k boljšim razmeram za izobraževanje in k prenosu znanja v prakso. Projekte, ki jih podprejo, izberejo na podlagi notranjega pravilnika,« povedo v Elektro Gorenjska.

Gorenjci podpirajo šport

Pred nastopom gospodarske krize so gorenjske športnike, kulturnike, tudi humanitarna društva in izobraževalne ustanove najbolj podpirale tri velike gospodarske družbe: Merkur, Sava in Gorenjska banka. V Merkurju kljub obljubi niso odgovorili na naša vprašanja. V Savi (finančni holding) so kljub izjemno težkemu položaju še vedno sponzor Kolesarskega kluba Sava Kranj, podpirajo pa tudi nekaj manjših lokalnih projektov na področju športa in kulture.

»Športniki s svojimi uspešnimi nastopi pozitivno pripomorejo k promociji in ugledu blagovne znamke Sava, vendar je bistvenega pomena, da naredimo nekaj za mlade in jim s tem omogočimo priložnosti, da si preko športa oblikujejo svoj življenjski slog,« pojasnijo v Savi in upajo, da bo tudi novi lastnik dejavnosti Gumarstvo oziroma družbe Savatech imel posluh za vlaganja v lokalno okolje. Kakorkoli, Sava danes za sponzorstva in donatorstva nameni le še četrtino denarja, kot ga je še pet let nazaj.

V Gorenjski banki so na področju sponzorstva aktivni že vrsto let, podpirajo projekte oziroma ekipe, ki so pomembni na področju delovanja banke, odličnost in ugled podpornikov pa segata na nacionalno ali mednarodno raven. »Med glavne športne partnerje sodi Plavalni klub Gorenjska banka Radovljica, zadnji dve leti so se izkazali tudi v Veslaški zvezi Slovenije, podpiramo tudi kolesarje Save, košarkarice Triglava iz Kranja, Jadralski klub Jadro iz Kopra, letos se jim pridružujejo nogometaši Triglava iz Kranja,« naštejejo v banki.

Podpirajo tudi številna manj uveljavljena športna društva in množične rekreativne prireditve. Kot sponzor se vključujejo tudi v projekte namenjene spodbujanju podjetništva, občutljivi so na humanitarnem področju, lani je šla najvišja donacija za ohranitev hiše Hospic. Skupno v Gorenjski banki zadnja leta sponzorstvom in donacijam namenjajo blizu 15 odstotkov trženjskega proračuna, številke se bistveno niso spremenile.

Manj tudi za zaposlene

Gospodarska kriza ni udarila le po športnih, kulturnih, znanstvenih in drugih društvih, varčuje se tudi na račun zaposlenih. A ne povsod. V Gorenjski banki se mehanizmom, ki so namenjeni utrjevanju dobrih notranjih odnosov z nastopom krize ni odpovedala, ampak celo okrepila. V ta sklop sodijo interna usposabljanja in izobraževanja, letni razgovori in nagradni natečaji, organizacija družabnih in športnih dogodkov in podobno. »Le motivirani in zavzeti zaposleni so bistvo organizacijske kulture,« pravijo v Elektro Gorenjska, kjer sodelavce spodbujajo k dodatnemu izobraževanju, organizirajo letna srečanja, povabijo tudi otroke zaposlenih.

V Zavarovalnici Triglav pojasnijo, da kariernemu in osebnemu razvoju zaposlenih namenijo veliko pozornosti, zato se sredstva za izobraževanja zaposlenih ne zmanjšujejo. Večjo povezanost in učinkovitost dosegajo tudi s t. i. teambuildingi. Tudi v NLB se zadnja tri leta proračun za izobraževanja ne zmanjšuje, je pa manj denarja za srečanja zaposlenih, piknike in podobno. V Savi se pozna občutno manjše število zaposlenih (z 61 na 23 zaposlenih v zadnjih dveh letih), zato primerjave niso možne. V Aerodromu Ljubljana zadnji dve leti za izobraževanje namenjajo manj, ohranili pa so priložnosti za druženje sodelavcev, saj se zavedajo pomena dobrih odnosov med njimi.