Druge bolnišnice račune še lahko redno plačujejo

Razen Bolnišnici Jesenice drugim gorenjskim bolnišnicam in Osnovnemu zdravstvu Gorenjske kljub varčevalnim ukrepom še uspeva poslovati "nad vodo", kar pa se ob morebitnih dodatnih finančnih rezih lahko hitro spremeni.

Kranj - Tako resnih likvidnostnih težav, v kakršnih so se predvsem zaradi vladnih varčevalnih ukrepov znašli v Bolnišnici Jesenice, v drugih zdravstvenih ustanovah na Gorenjskem nimajo. Medtem ko na Jesenicah ne morejo več redno poravnavati računov in imajo že za 2,8 milijona evrov zapadlih obveznosti do dobaviteljev, ki so jim zato že ustavili dobavo zdravil, pa jim v drugih gorenjskih bolnišnicah in Osnovnem zdravstvu Gorenjske svoje obveznosti še uspeva sproti plačevati. A kot so navedli, se lahko tudi to kaj hitro spremeni, če bodo rezi v zdravstvu večji od napovedanih.

V Osnovnem zdravstvu Gorenjske (OZG) tako trenutno še nimajo likvidnostnih težav, vse obveznosti do dobaviteljev pa plačujejo v dogovorjenih rokih, je povedal direktor zavoda Jože Veternik. »Glede na sprejete varčevalne ukrepe vlade in Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), bo zavod Osnovno zdravstvo Gorenjske v letu 2013 prejel približno 1,4 milijona evrov oziroma približno pet odstotkov manj sredstev. Če bo ostalo le pri tem znižanju, upam, da večjih težav še ne bo, če pa bo znižanje sredstev še večje od napovedi, potem pa bi tudi v OZG drugi polovici leta 2013 lahko prišlo do morebitnih težav,« je opozoril.

Tudi Psihiatrični bolnišnici Begunje je kljub ekonomski krizi zadnjih let ob upoštevanju vseh smernic ministrstva in varčevalnih ukrepih nekako uspelo podobno kot drugim psihiatričnim bolnišnicam v Sloveniji »ostati nad vodo«, torej poslovati v skladu z zastavljenim poslovnim načrtom, je dejal direktor bolnišnice Damijan Perne. »V tem trenutku tako še nismo v likvidnostnih težavah in redno plačujemo vse račune. Zato tudi ni nobenih težav z dobavo zdravil in drugih materialov. Seveda je naše likvidno poslovanje v veliki meri pogojeno tudi s tem, da v psihiatriji ni tako velikih materialnih stroškov kot na primer v kirurgiji, saj 75 odstotkov stroškov delovanja naše bolnišnice predstavljajo stroški dela. Zato smo se morda lažje držali varčevalnih ukrepov in dosledno izpeljali racionalizacijo poslovanja,« je povedal Perne, ki pa v prihodnost vseeno ne gleda v velikim optimizmom, saj ministrstvo za zdravje v dogovoru z ZZZS psihiatriji jemlje precej več sredstev kot drugemu zdravstvu – 7,5 odstotka. »To za nas pomeni za približno petsto tisoč evrov manj. Ob tem zmanjšanju sredstev in ker smo z racionalizacijo dosegli že praktično skrajno mejo, ko nam z zmanjševanjem kadra še nekako uspeva izvajati programe, se bojim, da letos brez zmanjševanja programov ali celo odpuščanja kadra ne bo šlo. Vse to pa bi seveda lahko vplivalo tudi na dostopnost in kvaliteto naših storitev za paciente. Tega si seveda nikakor ne želimo in bomo napravili vse, da to tega ne bi prišlo,« je opozoril.

Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, tako njena direktorica Andreja Cerkvenik Škafar, obveznosti do dobaviteljev prav tako poravnava v zakonskih rokih, kar pomeni, da so kljub težki finančni situaciji še vedno likvidni. Tudi dobava zdravil poteka nemoteno. »Za zagotavljanje likvidnosti vlagamo vse napore v obvladovanje stroškov ter racionalno, a še vedno varno in kakovostno organizacijo dela, usmerjeno na pacienta,« je pojasnila.

Tudi Klinika Golnik še vedno likvidno posluje, v težave pa bi lahko zašli, če bi se nadaljevalo zmanjšanje cen zdravstvenih storitev, je sporočil Jurij Stariha, namestnik direktorja za upravno in poslovno področje v Kliniki Golnik.