Ukova danes in nikdar več?

Pred časom, ko sem pregledoval statistične podatke v Republiki Sloveniji, sem ugotovil, da ima občina Jesenice v tem mandatu tretji najstarejši občinski svet.

Nisem gledal prejšnjih podatkov, ko smo morda celo vodili. Je to zaradi izkušenj volje, pohvale vredno, se sprašujem že dalj časa? Kdo pa so ti ljudje, ki s svojimi izkušnjami vplivajo na moje življenje, predvsem pa na življenje in njegovo kvaliteto mojih in vaših otrok – tistih, ki so sedaj v vrtcih in šolah …; ne nazadnje tudi njihovih otrok. Menim, da so si izkušnje nabirali v bistveno drugačnih časih, da so njihove potrebe bile takrat le drugačne. Časi se spreminjajo, ja, res je, a nekatere želje – želje otrok se nikdar ne spremenijo. Otroci si želijo iger, preživljanja prostega časa na takih ali drugačnih površinah ali objektih za prosti čas.

 

Si ti naši otroci res želijo tržnice, nove veledrage večnamenske dvorane za ne vem koliko gledalcev, ki bo kasneje služila … komu že, ko pa Jesenice tako malo, če sploh kaj naredijo za ohranjanje tradicije.

 

Bil sem veliko mlajši, ko smo s prijatelji hodili na Ukovo, tam opazovali vrstnike, ki so trenirali plavanje, skoke v vodo. Tudi mi smo z veseljem tam preživljali dopoldneve in popoldneve. Redki pa smo na Jesenicah, ki nam je na ušesa prišlo, da si tega Občina Jesenice ne more več privoščiti. Se zavedamo tega? Ni nam težko milijonov zapravljati in se zadolževati za tržnico, novo – prenovljeno večjo dvorano. Odveč pa nam je poskrbeti, da bi imeli naši otroci, ki si niti počitnic na morju ne morejo privoščiti niti prevoza z javnimi sredstvi do enega izmed naravnih (zastonj) jezer, v poletnem času možnost doživljanja prostega časa ob vodi.

 

Nam ne pomenijo plavanje, skakanje v vodo in »tunkanje« ter druge vragolije otrok dovolj, da bi jim to tudi v bodoče omogočali, ali nas moti hrup, ki ga s tem povzročajo … ne nazadnje – s spoštovanjem do starejših – je dejstvo, da večino starejših to moti, sploh če živijo v okolici.

 

Zatorej, Jeseničani, povejte naglas, pustite nam Ukovo, pustite jo našim otrokom! Vi, ki ste tretji najstarejši občinski svet, pa s svojimi spomini in izkušnjami delaj­te raje za otroke, mladino, da nam ne boste zapustili le »svojih« spomenikov Podmežaklo in na Stari Savi in le-te delajte raje na Blejski Dobravi, saj tja pridemo ne nazadnje vsi.

 

Aljoša Krupenko