Mineva pet let od smrti dr. Janeza Drnovška

Jutri, v soboto, 23. februarja 2013, bo minilo že pet let od smrti dr. Janeza Drnovška, nekdanjega predsednika Republike Slovenije, pred tem pa dolgoletnega predsednika LDS in v tej vlogi tudi predsednika številnih slovenskih koalicijskih vlad. Odšel je velik državnik, ki je v politiko vstopil na velika vrata kot slovenski član predsedstva SFRJ.

Dr. Drnovšek je bil predvsem drugačen, v bistvu pa napreden, svobodomiseln in tudi vizionarski politik, ki je Slovenijo vodil na poti preoblikovanja v demokratično evropsko državo. Uspešno jo je pripeljal v EU in v zvezo NATO. V letih po osamosvojitvi je Slovenija pod njegovim vodstvom zmogla ključne domače in mednarodne preizkuse in uspešno opravila izpite zrelosti. Kot ekonomist po duši je Slovenijo usmerjal tudi v odločilne korake za razvoj gospodarstva in doseganje, pa tudi ohranjanje socialne pravičnosti ter družbene solidarnosti. V trenutkih, ko je bilo najtežje in najbolj potrebno, je s svojo avtoriteto znal, hotel in zmogel presegati delitve in nevtralizirati prevelike politične ambicije in zlasti ego posameznikov. Ob tem pa se je ves čas z dejanji zavzemal za svobodno, demokratično in pravično družbo.

V času današnje politične krize, v kateri se je znašla Slovenija, bi bile njegove izkušnje, predvsem pa njegova drugačnost in preudarnost pri prevzemanju odgovornosti, pri sprejemanju najtežjih odločitev, še kako dobrodošle. Bila bi predvsem pomirjujoča in usmerjena v prihodnost. Zdaj, bolj kot kdajkoli prej, se lahko spominjamo njegovih besed iz leta 1998, ko je odgovarjal na skonstruirane očitke iz ustavne obtožbe, ki jo je zoper njega vložila SDS: »Gospodje z opozicije, saj se boste potem pobili za moje nasledstvo.« Prav v teh dneh se kaže, kako prav je imel. Konflikti aktualne politične elite in nesposobnost preseganja blokad so v boju za politično nadvlado presegli vse racionalne okvire. Na stranski tir so odrinili temeljno poslanstvo politike – delovanje v javno dobro. Žal v ospredju poskusov iskanja prihodnosti še kar prevladujejo ozki strankarski in osebne interesi, še posebej tistih, ki se jim politični vek izteka.

V takih razmerah spomin nanj pomirja in navdihuje. Naj bo obletnica navdih tistim, ki jim tako potreben dogovor nikakor ne gre in ne gre od rok.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / petek, 5. april 2019 / 18:48

Razstava velikonočnih in pomladnih aranžmajev

Cerklje – V sredo, 10. aprila, ob 17. uri, Zavod za turizem Cerklje v Petrovčevi hiši v Cerkljah pripravlja tradicionalno Razstavo velikonočnih in pomladnih aranžmajev, na kateri se bodo z izdelki...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...