Fragmenti predsokratikov

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 18. februar 2013 / 06:00

Če bi me kdo vprašal, katera dva knjižna opusa sta najbolj zaznamovala slovenski knjižni trg v letu 2012, bi odgovoril, da sta to dve trilogiji. Ena je tista, ki zaseda kar tri mesta med prvimi desetimi na seznamu »top 10« najbolje prodajanih knjig; to je trilogija Petdeset odtenkov /…/ pisateljice E. L. James, »najbolj razvpita knjiga leta, pornografija za gospodinje«. Na tej lestvici tudi sicer prevladujejo sumljivi naslovi, v čast pa ji je skoraj nedoumljivo dejstvo, da je na prvem mestu zbirka Angeli pesnika Toneta Pavčka. Druga, prvi povsem nasprotna trilogija pa je tista, ki je v treh zajetnih knjigah in lepi knjižni opremi izšla pred koncem leta pod skupnim naslovom Fragmenti predsokratikov. Zajema tako rekoč vse, kar se je ohranilo od stare grške filozofije v dobi od njenih začetkov do nastopa velike filozofske trojice Sokrat- Platon-Aristotel. Lahko bi rekli tudi tako, da prva od omenjenih trilogij prikazuje predvsem dejavnosti človeškega telesa od pasu navzdol, pri katerih je glava v pomožni vlogi, glavno je meso; druga pa kot večno zakladnico ohranja misli najbolj modrih glav iz časov, ko je Evropa zanosila od Duha, iz tega razmerja pa se je rodila cela vrsta filozofskih otrok.

Kdor je hodil v gimnazijo in užil vsaj tisto malo filozofije, se bo spomnil prvih imen evropske filozofije: Tales, Anaksimander, Anaksimen, Pitagora, Heraklit, Parmenid, Empedokles, Demokrit … Pa mogoče še tega, da so iskali »prvo počelo« tega sveta. Za Talesa je bila to voda, za Anaksimandra neskončno (apeiron), za Anaksimena zrak, za Heraklita ogenj, za Parmenida bit, za Demokrita atomi … Tako, malo poenostavljeno. Za pravi občutek pa dodajmo vsaj en izvirni fragment. »Svetov je brez števila in različnih po velikosti. V nekaterih ni sonca ne lune, v nekaterih sta večji kot pri nas, v nekaterih jih je tudi po več. Medsebojne razdalje svetov so neenake. Ponekod jih je več, ponekod manj, eni še rasto, drugi so na vrhu razvoja, tretji pojemajo.« Neverjetno sodobno se bere ta Demokritova misel.

Fragmenti predsokratikov so nastali pod uredniško roko filozofa in pesnika Gorazda Kocijančiča, prevajala je cela ekipa odličnih prevajalcev in s tem dokazala, da je klasična filologija med Slovenci še vedno na visoki ravni. Avtorja izvirnika sta Hermann Diels in Walther Kranz, slovenski je šele drugi prevod tega dela (prvi je italijanski). V odprti knjigi je na levi grški tekst, na desni pa slovenski prevod. Se zavedate, kakšen duhovni luksuz je, da lahko zdaj takšno delo v celoti preberemo v slovenščini!