Turno nad smučišči Soriške planine

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / nedelja, 17. februar 2013 / 06:00

Dravh (1547), Lajnar (1549 m) in Slatnik (1609 m) - Soriška planina je manjše smučišče nad vasjo Sorica, na meji z Bohinjem, primerna za prve zavoje na snegu, tipično družinsko smučišče. Greben Soriške planine je sestavljen iz štirih vrhov Dravh, Lajnar, Slatnik in Možic. Del tega bomo tokrat obredli na turnih smučeh.

Ko se človek po dveh letih spet postavi na smuči, si je za prvo turo treba izbrati nekaj lažjega, nekaj nezahtevnega, da se povrne v noge in glavo nekdanji občutek. Odločitev je bila hitra in preprosta: gremo pogledat vrhove, ki obkrožajo Soriško planino, glede na snežne razmere pa bomo videli, do kam bomo prišli.

Iz Škofje Loke se po Selški dolini odpeljemo mimo Železnikov in Zalega Loga do vasi Sorica. Spodnja in Zgornja Sorica spadata med slikovite slovenske kraje. Ob cesti pod vasjo stoji spomenik Ivanu Groharju (1867–1911). Impresionistični slikar, ki se je rodil v Sorici, je leta 1904 skupaj z Rihardom Jakopičem, Matejem Sternenom in Matijo Jama razstavljal v Mietkejevi galeriji na Dunaju, kjer so poželi velik uspeh. Obnovljena je tudi njegova rojstna hiša.

Parkirišče pod Soriško planino, na Bohinjskem prevalu, ima nadmorsko višino 1280 m. Planino nekako v polkrogu obdajajo vrhovi Dravh (1547 m), Lajnar (1549 m), Slatnik (1609 m) in Možic (1602 m). Predlagam, da se držimo skrajno leve strani. Pred seboj vidimo tri vlečnice in dvosedežno žičnico. Hodimo skoraj pod dvosedo, ko na svoji levi strani zagledamo gozdno poseko, po kateri se (več kot očitno) smuča. Začnemo se vzpenjati po poseki, ki nas pripelje skoraj na vrh Dravha. Pred seboj zagledamo ograjo. No, če želimo, jo prečimo, sicer pa snamemo pse s smuči in odsmučamo do sedla med Dravhom in Lajnarjem. Obstaja sicer varianta, da se po smučišču povzpnemo do tega istega sedla, a bodimo obzirni do smučarjev in hodimo ob samem robu proge. Na sedlu si znova nadenemo pse na smuči in se povzpnemo na Lajnarja, na katerega sicer pripelje vlečnica. Na vrhu je železna opazovalna kupola italijanskega utrdbenega sistema oz. Alpskega zidu (Vallo Alpino). Z Lajnarja po grebenu nadaljujemo naprej proti Slatniku. Z vrha Slatnika se mimo nekdanje kasarne zelo hitro povzpnemo do Možica, na vrhu katerega je tudi železna opazovalna kupola. Priznam, da ob mojem obisku nismo dosegli Možica, ker je bil že vrh Slatnika tako spihan in posledično leden, da smo iz previdnosti raje obrnili. Je pa seveda možnost, da se z Bohinjskega prevala, torej s parkirišča, po običajni markirani poti povzpnemo do Možica, kar nam vzame nekje 1 uro in 30 minut. Možnosti za smučanje je pa tudi dovolj.

Kje bomo odsmučali navzdol, je odvisno od snežnih razmer. Lahko izberemo mestoma precej strmo vzhodno pobočje, kjer prečimo redek gozd in dosežemo zgornjo postajo spodnje vlečnice. Ne nazadnje pa lahko odsmučamo tudi po grebenu, po katerem smo se vzpenjali, in v dolino odsmučamo po urejenem smučišču.

Če z grebena pogledamo proti zahodu, se pred nami pokaže veriga Spodnjih bohinjskih gora; izredno lepo je vidna Kobla s Črno prstjo. Vmes je Šavnik, tudi eden od turnosmučarskih vrhov. Ko smo pred dnevi opravili spust nazaj na izhodišče, smo se še enkrat povzpeli na Dravh; smučarija je bila več kot odlična, le mraz je bilo in vetrovno, zato pa smo se na koncu ogreli v gostilnici Štrudl v Bohinjski Bistrici. Fino je bilo.

Nadmorska višina: max. 1609 m

Višinska razlika: 400 m

Trajanje: 2 uri
Zahtevnost: 1 zvezdica