Prostora bo dovolj

"Upam si trditi, da bodo na Gorenjskem 1. septembra prazna mesta v gimnazijah," pravi dr. Jurij Šink, generalni direktor direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih na ministrstvu za izobraževanje.

Zakaj ste se na ministrstvu ob letošnjem razpisu za vpis v srednje šole odločili za zmanjšanje števila vpisnih mest za splošne in strokovne gimnazije?

»Števila vpisnih mest nismo zmanjšali drastično, ampak samo za štiri mesta.«

V razpisu jih je v primerjavi z letošnjim šolskim letom 449 manj?

»V tem šolskem letu je ostalo praznih 445 gimnazijskih mest, tudi na gimnazijah na Jesenicah, v Kamniku, Kranju in Škofji Loki. Na vseh gorenjskih gimnazijah so torej ta čas še prazna mesta. V razpisu, ki je izšel 22. januarja, pa je 449 mest manj v gimnazijskih programih, pri čemer se je treba zavedati, da so tudi generacije vsako leto manjše. Če torej seštejemo, dobimo točno štiri mesta manj. Nismo razpisali mest, ki so tako ali tako ostala prazna. V prihodnjem šolskem letu je za gimnazije razpisanih 31,6 odstotka mest, lani jih je bilo 34,7, pred dvema letoma pa 32,2. Se pravi, da smo približno na taki ravni kot pred dvema letoma. Dejanski vpis v gimnazije pa je med 37 in 40 odstotki, kar nas uvršča v sam evropski vrh.«

Nekateri v zmanjševanju vpisnih mest na gimnazijah vidijo vračanje usmerjenega izobraževanja.

»O usmerjenem izobraževanju ne vem ničesar, ker se nisem šolal po tem sistemu. Res pa je, kar opažajo tudi učitelji, da so se kriteriji zahtevnosti v zadnjih desetih letih na gimnazijah zelo znižali. Opažamo namreč, da se v gimnazije vpisujejo celo dijaki z zadostnim uspehom. Gimnazija naj bi bila pripravljalnica za univerzitetni študij in nekdo, ki je s težavo končal osnovno šolo, verjetno ne bo uspešen dijak, ki bi lahko potem uspešno opravil maturo.«

Ampak ravnatelji so zaradi zmanjševanja števila mest precej zaskrbljeni.

»Ne vem, zakaj bi bili zaskrbljeni. Če pogledamo podatke o vpisu v letošnjem šolskem letu: na gimnaziji v Kamniku so ostala tri prosta mesta, v gimnaziji Kranj dve mesti, v gimnaziji Škofja Loka pa je kar 22 prostih mest, skoraj za cel oddelek. Taki so žal podatki.«

Koliko mest manj je torej letos razpisanih v gimnazijskih programih na Gorenjskem?

»En oddelek bo manj v Kranju in Radovljici, to je skupaj 56 mest. Pri čemer bo osnovno šolo na Gorenjskem letos končalo 52 otrok manj kot preteklo leto.«

Ampak vsaj nekateri od teh se bodo verjetno odločili tudi za vpis v strokovne in poklicne šole …

»Ključno je, da je v gimnazijah, tako gorenjskih kot drugih, dovolj oziroma mogoče celo še preveč mest za vse tiste, ki bodo ta program lahko uspešno končali. Vsi odličnjaki in učenci s prav dobrim uspehom se bodo lahko vpisali v gimnazijo, če bodo to želeli, tisti z zadostnim uspehom pa ne, ampak mislim, da tja niti ne sodijo. Upam si celo trditi, da bodo na Gorenjskem 1. septembra prazna mesta v gimnazijah.«

Kljub temu me zanima, zakaj ste razmišljali o ukinitvi gimnazijskega oddelka v Radovljici, kar je povzročilo veliko razburjenja?

»To so predvideli že lani, pri mojem predhodniku. Omenjena gimnazija je namreč imela zgolj en oddelek, v tem primeru pa ne moreš enako kakovostno ponuditi izbirnih predmetov. Plačani so namreč po številu dijakov, in če imaš en oddelek, lahko dejansko izvajajo zgolj dva ali tri predmete, dijaki pa izberejo dva. V tem primeru nimajo nobene izbirnosti, torej jih omejuješ.«

Ampak vseeno se ob tem marsikdo vpraša, zakaj je bilo potem potrebno ustanavljati še eno samostojno gimnazijo v Kranju?

»V tem šolskem letu je gimnazija Franceta Prešerna predlagala 158 vpisnih mest oziroma šest oddelkov. A so bili na račun gimnazije v Radovljici ob en oddelek, saj so dejansko lahko vpisali pet oddelkov, da so lahko enega imeli v Radovljici. S tem so Kranju storili krivico. Zato so že lani sklenili, da je to zadnjič. Gimnazija Franceta Prešerna zapolni vsa mesta že v prvem vpisnem roku ali ima celo presežek.«

Kaj pa v Radovljici?

»V Radovljici s prvimi željami niso zapolnili niti enega oddelka, ampak je do tega v zadnjih letih prišlo šele po prenosu prijav. Iz uradnih podatkov opažamo, da se v gimnazijo vpisujejo celo slabši dijaki kot v manj zahtevna programa ekonomski in medijski tehnik.«

S kakšnim predhodnim učnim uspehom se učenci vpisujejo na Gimnazijo Franceta Prešerna?

»Večinoma so to zelo dobri dijaki, a ker gre za veliko število dijakov, je lahko zraven tudi kdo, ki tega ni sposoben in se potem prepiše.«

Pred prihodnjimi dijaki so informativni dnevi. Kaj jim svetujete?

»Priporočam jim, da gredo na informativni dan v petek dopoldne, ker takrat na šolah poteka pouk in bodo lahko dobili pristni stik z okoljem, v katerem se nameravajo izobraževati. Tako bodo začutili vzdušje v šoli, predvsem pa lahko kogarkoli karkoli vprašajo. Informativni dnevi sicer po mojem prepričanju ne odločajo o tem, kam se bo kdo vpisal, ampak dijake utrdijo v prepričanju, ki ga imajo, ali jim pokažejo, da je čas, da gredo pogledat še kakšno drugo šolo.«