Čitalničarji, buditelji kranjske kulture

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 13. februar 2013 / 06:00

"Povabilo vsem domoljubnim mestjanom" se glasi tudi vabilo na ogled razstave ob 150-letnici Narodne čitalnice v Kranju v Galeriji Prešernove hiše.

V roke vzamem nekoliko orumenel list papirja. 'Vabilo k slavnostnemu koncertu in sijajnemu plesu, katera priredi Narodna čitalnica v Kranji, dne 6. oktobra l. 1888, v svojih prostorih v proslavo štiridesetletnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Frana Josipa I.' Takole so pred sto in četrt leti kranjski čitalničarji v slovenskem jeziku vabili na koncert in ples. Resda v čast cesarju, zagotovo pa v veselje članom čitalnice, kranjskim meščanom in mnogokrat tudi uglednim gostom iz drugih krajev Slovenije, predvsem pa prestolnice.

Uvodne besede so namenjene aktualni razstavi Gorenjskega muzeja, s katero v Galeriji Prešernove hiše zaznamujejo spomin na Narodno čitalnico v Kranju, ki je bila ustanovljena pred 150 leti in je delovala do 2. svetovne vojne. Da je bilo prejšnji četrtek ob odprtju vzdušje zares slovesno in narodno buditeljsko, so poskrbele pevke z imenom Bodeče neže, ki že dolga leta prepevajo slovenske ljudske pesmi. Po uvodni pesmi Pod okno prišel je je pred zbrane stopil slavnostni gost dr. Janez Bleiweis in v narodno zavednem tonu pozdravil prisotne domoljubne meščane. Bleiweisu je življenje vdihnil Miha Kozjek iz Akademske folklorne skupine Ozara, iz katere prihajajo tudi naše odlične pevke. Pred leti so podobno Besedo namreč pripravili ob 60-letnici njihove folklorne skupine in se za tega del še kako spoznajo, kako se streže svečanim dogodkom.

O Narodni čitalnici se je ohranilo sorazmerno malo arhivskega dokumentarnega in fotografskega gradiva. Po 2. svetovni vojni se ga je veliko izgubilo neznano kam, na srečo pa ga je del uspelo ohraniti Darji Okorn, vnukinji Mateja Pirca, prvega predsednika Narodne čitalnice. »Na razstavi smo izpostavili tiste stvari, povezane s čitalnico, ki so Kranju doprinesle največ. Predvsem smo izpostavili pomen čitalnice za ustanovitev pomembnejših kulturnih ustanov v mestu, kot so knjižnica, gledališče in glasbena šola …,« je povedala avtorica razstave Marjana Žibert, drugi del pa je namenjen predstavitvi čitalniške dejavnosti, od gledališča, pevskih zborov, glasbe, muzealstva, pa tudi zabavnih in družabnih dogodkov, kot so plesi v maskah in podobno. Neke vrste rdeča nit skozi razstavo pa je tudi povezava s Prešernom in spominom nanj. Leta 1900 je bila prav na pobudo čitalnice postavljena spominska plošča na Prešernovo hišo. Izvemo, da je bilo odkritje plošče prava domoljubna manifestacija s trobojnicami, vznesenimi nagovori, slovensko pesmijo in za tisti čas tudi z močno politično noto.

Razstavo sta s pravim občutkom do predstavljene teme in časa, v katerem se nahajamo, oblikovali arhitektki Tjaša Štempihar in Ariana Furlan Prijon. »Razstav se običajno lotevava na sodoben način, torej aktualnim obiskovalcem in današnjemu času primerno predstaviti dano temo,« je povedala slednja, Štempiharjeva pa dodala: »Ker sva po stroki arhitektki, si razstave običajno zamišljava prostorsko in ne ploskovno. Tako tudi iz fotografij, ki gredo čez rob, poskušava narediti predmet. Material, ki je bil tokrat na voljo, so bili predvsem dokumenti in fotografije.« Eden redkih predmetov, ki jih zasledimo v »novodobni čitalnici«, je zanimiv nož za rezanje šunke (pršuta), ki so ga posodili iz Muzejev radovljiške občine, v čitalnicah pa so ga uporabljali ob njihovih vsakokratnih družabnih dogodkih.

Častitljivo obletnico so počastili tudi z razstavo v galeriji Kranjske hiše, kjer so na ogled fotografije in zapisi z družabnejših dogodkov čitalniškega delovanja, kot so na primer maškarade in plesni večeri. Gradivo za razstavo je v celoti prispevala Darja Okorn, o razstavi pa bomo več zapisali v Kranjskem glasu konec meseca.