Slavnostni govornik Miha Mazzini na proslavi v Vrbi (Foto: Matic Zorman, Igor Kavčič, Andraž Sodja)

Praznična Kranj in Vrba

Prešernov smenj v Kranju je bil tudi letos živ, pisan in vesel, v večtisočglavi množici se je dobro uro zadržal tudi predsednik države Borut Pahor, slovesno je bilo tudi v Vrbi.

Kranj, Vrba - Najlepši dan v Kranju v celem letu, tako bi moralo biti vsak dan … in podobne izraze navdušenja je bilo slišati med obiskovalci na petkovem Prešernovem smenju, ki so ga v Zavodu za turizem ob pomoči številnih društev in organizacij ter posameznikov letos organizirali že enajsto leto zapored. Več tisoč obiskovalcev se je lahko naužilo kulture in duha Prešernovega časa. Svoja vrata so odprle kranjske kulturne ustanove, po mestu so se vrstili nastopi folklornih skupin iz vse Slovenije, zapeli so zbori in pevske skupine. Obiskovalci iz drugih krajev Slovenije in iz tujine pa so se predvsem zanimali, kje sta Prešernova hiša in nova stalna muzejska razstava Prelepa Gorenjska.

Na stojnicah vse od Mestne knjižnice do Prešernovega gledališča se je predstavilo več kot sto prodajalcev domače in umetnostne obrti, na več mestih pa si je bilo mojstre starih obrti moč ogledati tudi v živo pri delu, na Pungertu so otrokom ponudili ježo, okrog delavskega doma pa je vozil zapravljivček.

Prešernov smenj je nekaj po deseti uri pred Prešernovim gledališčem odprl njegov častni pokrovitelj, predsednik države Borut Pahor, ki je med drugim povedal, da mu je uprizorjeni Prešeren (vsako leto ga v Kranju uprizarja Bojan Bešter) položil na dušo, naj poskrbi, da bodo veseli in zadovoljni obrazi, ki jih danes srečujemo po Kranju, taki ostali skozi celo leto. »Veselja se ne da uzakoniti, zato je na vseh nas, da ravnamo in delujemo tako, da bodo naši obrazi veseli,« je povedal Pahor in dodal, da je kulturo potrebno razumeti nekoliko širše, ne zgolj skozi umetnost. »Slovenija ima dva milijona ljudi in vsak ima neke svoje talente. Le če bodo vsi ti talenti lahko prišli do izraza, bomo premagali to krizo in si tudi odprli razgled v nove horizonte. Opoldne je venec na grob Franceta Prešerna v Prešernovem gaju položil državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Aleksander Zorn.

Umetnost rabi vlaganja

Ob kulturnem prazniku se je v petek v Vrbi zbralo več kot tisoč ljudi, ki so se prišli poklonit spominu na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Že v jutranjih urah se je okoli petsto pohodnikov podalo na tradicionalni pohod po poti kulturne dediščine, kjer so si tudi letos lahko ogledali nekaj novosti, med njimi novo stalno razstavo v rojstni hiši Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah. Zavod za turizem in kulturo Žirovnica pa je pripravil tudi prikaz žganjekuhe in srednjeveškega tiskanja, bukvarski sejem in vožnjo z lojtrnikom. Na osrednji proslavi v Vrbi so nastopili pevci veteranskega pevskega zbora in mešanega pevskega zbora dr. France Prešeren Žirovnica, za zaključek Vlado Kreslin. Žirovniški župan Leopold Pogačar je v nagovoru zbrane razveselil z novico, da bi lahko v kratkem rešili težave s sosedoma Prešernove rojstne hiše, obregnil pa se je tudi ob pomanjkanje sredstev za vzdrževanje kulturnih spomenikov: »Če so si poslanci v času, ko vsi varčujemo, lahko mirno povečali sredstva za delovanje strank, potem jih pozivam, naj dvignejo roko tudi takrat, ko bo treba povečati sredstva za kulturo, torej tudi za vzdrževanje kulturnih objektov, ki jih je država sama razglasila za spomenike.« Kot glavni slavnostni govornik je zbrane nagovoril pisatelj Miha Mazzini, ki je dejal, da umetnost ne potrebuje pokroviteljskega ujčkanja politikov in socialne podpore. »Umetnost rabi vlaganja, ki bodo iz nje naredila močno izvozno panogo. Slovenci se obnašamo, kot bi bili še vedno garači na fevdalnem polju ali fizična delovna sila zgodnjega kapitalizma in ne v sodobnem svetu. Brez ustvarjalnosti pa nam ostane le fevdalno delo za nekaj sto evrov mesečno prek agencij za najem delovne sile.« Kot je še dodal Mazzini, slovenska umetnost potrebuje vse, česar nam manjka - od vizije do strategije in cilja, tega pa nimamo, ker nas je strah razmišljati široko. »Brez širokega razmišljanja ni umetnosti, brez umetnosti pa ni nas.«

                             

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 24. julij 2013 / 13:13

Kruh za izraelske turiste

V Žitovi leški pekarni pečejo kruh in pecivo košer za skupino izraelskih turistov, ki bivajo v Kranjski Gori. Peč je prišel prižgat rabin in bo gorela kar tri tedne.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / / 21:35

Z donacijo v pomoč pri šolanju na daljavo

Naklo – »S pomočjo donacije 18 rabljenih računalnikov za otroke socialno ogroženih družin želimo v podjetju Merkur pomagati tistim mladim, ki v tem času zaradi epidemije covida-19 najbolj potrebuje...

Bohinj / / 21:23

Stari Hotel Zlatorog želijo porušiti

Hotel Zlatorog v Ukancu je v tako slabem stanju, da ga želi novi lastnik porušiti in na njegovem mestu zgraditi nov, sodoben hotelski kompleks. V ta namen se začenja postopek spremembe občinskega pros...

Jesenice / / 21:20

Iz tržiškega v jeseniški dom?

Dr. Karmen Arko je približno leto dni direktorica Doma (starejših) Petra Uzarja v Tržiču. Konec februarja je podala odstopno izjavo in jo zatem poskušala preklicati, a neuspešno. Zdaj se poteguje za v...

Cerklje na Gorenjskem / / 21:18

Tako stresnih razmer še nisem doživel

Franc Čebulj, župan z najdaljšim stažem v Sloveniji, pravi, da tako stresnega in napornega obdobja, kot je bilo minulih nekaj tednov epidemije, v svoji županski karieri še ni doživel. V Cerkljah velik...

Jesenice / / 21:17

Izvajalec obnove še ni izbran

Izvajalec za obnovo železniškega predora Karavanke še ni izbran, javno naročilo je ponovljeno. Zamika pri izvedbi del, tudi zaradi epidemije, kljub temu ne pričakujejo.