Prve dame tega sveta

Katere ženske so po svojem položaju ali dejanski moči in vplivu prve dame tega sveta? So to le političarke? Ana Karenina ni nikoli dejansko živela, a je zelo vplivna in pozornost zbujajoča ...

Kdo je prva dama tega sveta? Je to Michelle Obama, prva dama ZDA? Ali pa nemška kanclerka Angela Merkel, ki je zagotovo prva po dejanski moči svojega položaja. Na svetovnem političnem obzorju pa se že nakazuje možnost, da ena postane še močnejša …

Prva predsednica ZDA?

V mislih imam Hillary Clinton, ki je prejšnji teden končala mandat državne sekretarke ZDA in jo je na tem položaju nadomestil John Kerry (tisti, ki je bil demokratski protikandidat Georgeu Bushu na volitvah 2004). Predsednik Obama se ji je prijazno zahvalil: »Mislim, da se bo Hillary v zgodovino zapisala kot ena najboljših državnih sekretark, kar smo jih imeli. V preteklih štirih letih sva odlično sodelovala … Veliko uspehov, ki smo jih imeli mednarodno, je bilo zaradi njenega trdega dela.« Tudi mnogi komentatorju so njeno delo na položaju zunanje ministrice visoko ocenili. A to je zdaj že zgodovina, zdaj se skoraj vsi sprašujejo predvsem o možnosti, ki je že dolgo v zraku: je res, da bo leta 2016 kandidirala za predsednico ZDA? Bila bi prva ženska na tem položaju. To bi bila po svoje še večja »revolucija«, kot je bila tista leta 2008, ko je bil za predsednika prvič izvoljen temnopolti državljan Barack Obama.

Hillary Rodham Clinton se je rodila 1947 v Chicagu, odraščala v strogi metodistični družini, po stroki je pravnica, njen edini otrok je hčerka Chelsea. V najvišji politiki je že dvajset let, od 1993, ko je kot soproga predsednika Billa Clintona prvič postala prva dama. To je bila osem let, potem se je pustila izvoliti za senatorko zvezne države New York in se 2008 prvič potegovala za nominacijo, konkurent Obama se ji je po svoji zmagi oddolžil z mestom državne sekretarke. Na prej zapisano vprašanje odgovarja, da se umika iz politike, da bi rada užila še kaj od življenja. Hkrati pa nakazane možnosti ne zanika. Edino, kar ji lahko onemogoči njen vzpon na najvplivnejši položaj na tem svetu, je njeno zdravje. Zdaj ji je 65 let, predsednica bi torej postala pri 69 (Reagan jih je imel že 71). Pustimo se presenetiti.

Kje je prva dama Rusije?

Vloga prve dame pa ni povsod tako visoka in urejena kot v najmočnejši državi tega sveta. Poglejmo še v največjo (po obsegu ozemlja). Predstavniki medijev se že nekaj časa sprašujejo, kje je prva dama Ruske federacije, Ljudmila Putin. 7. maja 2012, ob drugi predsedniški inavguracije njenega soproga Vladimirja Putina, smo jo na TV še videli, odtlej se v javnosti ne pojavlja več, izbranci so jo videli na novoletnem sprejemu v Kremlju, ko naj bi bila dobro razpoložena. Eni pravijo, da je v nekem samostanu blizu Pskova, drugi, da je v strogo zastraženi vili blizu Moskve ali Sankt Peterburga. Mogoče pa gre za osebo, ki ji medijsko pojavljanje ne prija. Vrh tega ni v ruski tradiciji, da bi se soproge voditeljev javno izpostavljale. Izjema je bila Raisa Gorbačova, ki je bila, preden je zbolela in umrla, medijsko zelo vidna.

Ljudmila se je rodila 1958 v Kaliningradu, v mladosti je bila stevardesa, sicer pa je profesorica tujih jezikov, zlasti dobro pozna španščino in nemščino. Z Vladimirjem imata dve hčeri, Marijo in Katjo, slednja se je rodila 1986 v Dresdnu, kjer je Putin deloval kot visoki agent KGB. Skratka: spodobna in izobražena osebnost, tisti, ki jo osebno poznajo, pravijo, da je tudi lepega značaja. »Zelo rad jo imam. Je zelo naravna, brez kančka snobizma,« je izjavil njen prijatelj in znani ruski modni oblikovalec Vladislav Zajcev, njen »krojač«. Po objavi te izjave se z njo ni mogel več srečevati. Rumeni list Moskovski Korespondent pa je prenehal izhajati, ko je objavil domnevo, da ima 60-letni predsednik še »drugo ženo«, 30-letno Alino Kabajevo, nekdanjo šampionko v ritmični gimnastiki, zdaj poslanko v Dumi …

Večno prva Ana Karenina

Pozornost medijev in ljubiteljev dobrih filmov pa že nekaj tednov zbuja še ena velika dama, ena glavnih junakinj svetovne književnosti, Tolstojeva Ana Karenina, prvič publicirana že 1873–77. Zgodbo te poročene ženske, ki si kljub prepovedi upa ljubiti drugega in v tej ljubezni tragično konča, bi morali poznati. Zdaj gre za novi britanski film, ki polni kinodvorane (tudi naše) in je v igri za letošnje oskarje, Ano pa igra Keira Knightley. Ogled filma mogoče še koga spodbudi k ponovnemu ali prvemu branju romana. V tej zgodbi mora biti res nekaj presežnega, sicer je ne bi vedno znova prebirali in uprizarjali že skoraj poldrugo stoletje. Mogoče je odgovor skrit že v prvem stavku romana: »Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna na svoj način.« Nesrečna usoda Ane Karenine je torej enkratna, neponovljiva in v tem je njen večni čar.