Koranti na obisku

Tokrat so kurenti ali koranti prinašali srečo in odganjali zle duhove na Primskovem v Kranju, s seboj pa so imeli tudi 2. karnevalskega princa Matevža Zokija s Ptuja.

Obiskovalci letošnjega kurentovanja lahko uživajo v živahnem mednarodnem vzdušju. Zimo na Ptuju odganjajo pustni liki z vsega sveta, med njimi prvič tudi prepoznavni in priljubljeni pustni grški liki, medvedi. Poleg njih se bodo po ptujskih ulicah do 12. februarja sprehodile še tuje karnevalske skupine. Začeli so s 3. februarjem, že 53. Mednarodni KarnevalFest bo potekal na pustno nedeljo, 10. februarja, začetek pustnega časa pa na Ptuju zaznamuje tradicionalni kurentov skok, ko si po tradiciji kurenti prvič nadenejo zvonce, s katerimi zaplešejo ob ognju in s tem začno s svojim poslanstvom odganjanja zime in zla v zameno za pomlad, srečo in dobro letino.

Tako se je 2. februarja zbralo več sto kurentov v Budini pri Ptuju, kjer domuje 2. karnevalski princ Matevž Zoki, tradicionalni gostitelj kurentovega skoka. Starodavni običaj narekuje, da si lahko kurenti svojo opravo, s katero odganjajo zlo, nadenejo šele na svečnico. Tudi tokrat je točno ob polnoči skočil prvi kurent in gromko zazvonil v letošnje pustno rajanje.

V torek pa smo na drugega princa karnevala naleteli tudi na Gorenjskem.

Matevž Zoki oziroma Zvonko Križaj v opravi kurenta ni nič kaj podoben mirnemu vrtnarju, kar običajno počne, čeprav pravi, da mu je bilo kurentovanje položeno v zibko. V tem duhu pa sedaj vzgaja tudi sina.

Pravzaprav se je v torek zbralo kar za avtobus kurentov, ko so se v jutranjih urah odpravili v Ljubljano, kjer so na televiziji predstavili like s Ptujskega polja, povabili na 53. Kurentovanje na Ptuju in obiskali tudi Veliko hišo, kakor imenujejo parlament. Upamo, da bo njihov obisk prinesel 'srečo v hišo' …

V večernih urah pa se je Zoki s svojimi prijatelji, s katerimi so skupaj že iz mladosti – tako, da če se ne vidijo več mesecev, se za čas kurentovanja zagotovo – oglasil tudi v Kranju, na Primskovem. Že tradicionalno tako obišče gostilno svojega prijatelja Matjaža, kurente pa si pridejo ogledat tako odrasli kot najmlajši. Tem so znameniti pustni liki še posebej zanimivi.

»Ker kurent odganja zle duhove, prinaša srečo, je to dober obisk. To je pač naše poslanstvo,« pove Zoki, ki je nekakšen neformalni vodja skupine.

Njegova kurentija, kakor imenujejo opravo kurenta, je različnih barv, zato razloži: »Na kostumu barve ne igrajo vloge. Včasih so fantje poiskali tudi zajčje kože, različne živalske, sedaj pa je to pretežno ovca, z vedno daljšo dlako, le zvonci so še vsi stari. Cela kurentija je sestavljena tako: rdeče pletene gamaše z rdečimi cofi; delavski oprijemljivi čevlji proti zdrsu; ježevka, ki je nepogrešljiva, saj se kurent z njo brani in na njej najdemo tudi ježa in navezane robčke. Dejansko je ne uporabljajo, je pa sestavni del. Kurentova kapa, čemur ljudje največkrat rečejo maska, pa ni nobena enaka drugi – prav vsaka je drugačna. Vsaka ima svoj pomen, ima barve; so rogati, pernati kurenti; na vrhu najdemo trakove in perje ...«

Korentija z zvonci vred tehta dobrih 35 kilogramov, lahko tudi več, kar ni ravno lahka oprema, s katero bi se podali na ples …

»To imamo včasih oblečeno po dvanajst, šestnajst ur. Aja, pa kurenti ne plešemo, z gibom spodbujamo zvonce in tako oznanjamo, odganjamo zle duhove. Prinašamo srečo v hiše, kjer nas lepo sprejmejo.«

Kako pa je z Gorenjci? Zoki se nasmeje, češ da radi pridejo na Gorenjsko, čeprav naj bi Gorenjci veljali za 'škrte', vendar, 'če vprašaš, dobiš'.