Pogledi na nostalgično Loko
V Sokolskem domu so odprli razstavo fotografij Toneta Mlakarja, na katerih je upodobljena Škofja Loka od petdesetih do sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
Škofja Loka - 92-letni Tone Mlakar, arhitekt, učenec Jožeta Plečnika, scenograf pri prvih slovenskih filmih Na svoji zemlji, prvih dveh Kekcih, Baladi o trobenti in oblaku, je tudi umetniški fotograf.
Del bogate fototeke o svojem domačem mestu bo do 26. februarja na ogled v Sokolskem domu, kjer predstavlja poglede na Škofjo Loko, kakršna je bila od 50. do 70. let prejšnjega stoletja. Razstavo so poimenovali Podobe spomina arhitekta Toneta Mlakarja, v njej pa avtor nastopa kot kronist in avtor kulturne dediščine. Mlakar je namreč tudi avtor nekaterih prepoznavnih loških objektov, med njimi tudi brvi, ki vodi z avtobusne postaje na Cankarjev trg. Pred odprtjem razstave se je o tem in onem s Tonetom Mlakarjem pogovarjal Alojz Pavel Florjančič, ki je iz njega izvabil vrsto zanimivih anekdot o preteklih dogajanjih, povezanih s Škofjo Loko. Mlakar je danes član urbanističnega sveta, ki je posvetovalno telo župana. »Vesel sem, da imam neko intelektualno delo,« je dejal in se spomnil obdobja pred desetletji, ko je bil v podobni vlogi pri tedanjem županu Nastranu. »Šestnajst let sem bil član urbanističnega sveta. S kolegom Ivetom Šubicem sva se na sestankih ob kakih neumnostih dregala pod mizo.«
Tone Mlakar pa v svojem opusu nima le fotografij Škofje Loke, pač pa tudi motive slovenskih pokrajin »od Soče do Mure«. To je tudi (za sedaj še delovni) naslov monografije, ki jo pripravljajo pri Mohorjevi družbi. Izšla naj bi še letos, je napovedal Mlakar. Fotografije o Loki, kakršne ni več, pa je avtor prepustil občini, ki jih bo prikazovala na občasnih in stalni razstavi. To je dragocena priča kulturne dediščine in hkrati opozorilo, da je treba z njo skrbno ravnati in jo varovati, kakor je uvodoma povedala Tatjana Bernik. O fotografiji kot orodju, ki verificira stvarnost in nam jo da za večno, je spregovoril avtorjev sin, filozof Peter Mlakar. Župan Miha Ješe pa je dogodek, ki je povezal več plati arhitekta in fotografa, te zanimive loške osebnosti, označil kot lep uvod v praznovanje slovenskega kulturnega praznika.