Korak do novih zaposlitev

V kranjskem Centru Korak so s pomočjo evropskih sredstev in partnerja Zavoda V-oglje uspešno zaključili projekt zaposlitvene rehabilitacije invalidov in predstavili delo in načrte v novoustanovljenem Zaposlitvenem centru Korak.

Kranj - V Centru Korak so v torek predstavili izvajanje dveletnega projekta Razvoj zaposlitvene rehabilitacije invalidov, ki so ga zaključili lanskega decembra. S pomočjo projektnega partnerja Zavoda V-oglje so razvili delovna mesta za invalide, ki so jih zaposlili v novo ustanovljenem Zaposlitvenem centru Korak. Namen projekta je bil, da osebam s pridobljeno možgansko poškodbo ponudijo celostno oskrbo ter jim omogočijo, da se zaposlijo na za njih primernem delovnem mestu, če se niso sposobni vrniti na delo, ki so ga opravljali pred poškodbo. Projekt je z dobrimi 262 tisoč evri sofinancirala EU iz Evropskega socialnega sklada.

Invalide so usposabljali za delo z glino in lesom ter opremili Korakovi delavnici tako, da ustrezata njihovim potrebam. V zaposlitveno rehabilitacijo so vključili petnajst oseb, pet pa so jih zaposlili v Zaposlitvenem centru Korak, kar je bil tudi eden glavnih ciljev. »Status zaposlitvenega centra nam je na podlagi izdelanega poslovnega načrta ter po kontroli strokovne komisije podelilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,« je pojasnila Mateja Korošec, direktorica Centra Korak. Pri načrtovanju programa oblikovanja gline je sodeloval Zavod V-oglje, ki je tudi vodil usposabljanje mentorjev in invalidov za oblikovanje gline ter oblikoval proces dela za različne tehnike dela z glino. Barbara Štembergar Zupan iz Zavoda V-oglje je bila nad sodelovanjem navdušena. »Program smo prilagodili, odziv mentorjev in invalidov je bil zelo dober. V dveh letih so opravili izjemno delo in so lahko vzor drugim. Usposobili so se za delo in so sposobni narediti malo serijsko proizvodnjo že zdaj,« jih je pohvalila Barbara Štembergar Zupan, sicer izvrstna keramičarka. S soprogom Nikom Zupanom sta med drugim člana prestižnega svetovnega združenja keramikov, zato je imela njena pohvala še toliko večjo težo.

Dveletni projekt se je iztekel, zdaj bodo morali približno 30 odstotkov denarja za plače invalidom zaslužiti na trgu. V zaposlitvenem centru že načrtujejo nove programe, s katerimi bi lahko zagotovili tudi več delovnih mest za invalide, ki ohranjajo od 30 do 70 odstotkov delovne sposobnosti. Mateja Korošec enega od izzivov vidi v t. i. zelenem programu, s katerim bi zasebnikom ponudili urejanje vrtov. Z večjim naborom del se bodo lažje prilagajali trgu, je še poudarila Koroščeva, saj so zaposlitvene možnosti za invalide na področju Gorenjske slabe. »Razvoj načrtujemo tudi v smeri razširitve sodelovanja z delodajalci, ki lahko na ta način nadomestno izpolnijo kvoto za zaposlovanje invalidov,« je še dejala Koroščeva.