Bolj kot zamejenost ozemlja nas določa jezik

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Slovenija / petek, 3. november 2023 / 07:48

Osrednja državna proslava ob dnevu reformacije je letos potekala v Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi, slavnostna govornica pa je bila predsednica države Nataša Pirc Musar. V svojem govoru je najprej poudarila pomembno vlogo protestantizma in reformacije na Slovenskem, ki sega onkraj verskega gibanja. »Trubar nas je prvič nagovoril kot 'lube Slovence' in s tem vzpostavil povezavo, ki velja še danes: Slovenci smo tista skupnost, ki jo določa jezik, bolj kot zamejenost nekega ozemlja.« Tedaj smo Slovenci dobili svoj knjižni jezik, književnost in slovnico, cerkev, posvetno šolstvo in prvo javno knjižnico. Kot je poudarila, je poučevanje vere v slovenskem jeziku postalo norma, sledil je razvoj literature, znanosti in poezije. »Pismenost je postala samoumevna. A ta samoumevnost je danes vprašljiva. Branje in razumevanje prebranega sta namreč dve različni stvari. Digitalna doba nas v poplavi zvočnih, vizualnih in besedilnih vsebin pogosto vodi v površno in razpršeno branje,« je poudarila in dodala, da je zato tik pred frankfurtskim knjižnim sejmom nastal Ljubljanski manifest o branju na višji ravni, ki poudarja, da je to naše najmočnejše orodje za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja. »Samo informirani in razmišljujoči državljani smo tisti, ki lahko tvorno sodelujemo v demokratičnih procesih in skrbimo za to, da politika ne prestopi meja dopustnega. Ni dovolj le vsake toliko iti na volitve. Vsaka demokratična družba zahteva stalen kritični pogled na delovanje njenih voditeljev.« Svoj govor je sklenila z besedami, da je vsakodnevna borba za demokracijo, pravičnost in enakopravnost tisto, kar nam bo tudi v prihodnje omogočilo »stati inu obstati«.

Slovesnost ob spomeniku žrtvam vseh vojn

Ob dnevu spomina na mrtve je predsednica države Nataša Pirc Musar v spremstvu podpredsednice državnega zbora Meire Hot, predsednika državnega sveta Marka Lotriča in zunanje ministrice Tanje Fajon položila venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani. Kot je pojasnila Nataša Pirc Musar, se je ob številnih slovesnostih po državi z razlogom odločila, da se bo umrlim poklonila s položitvijo venca k »spomeniku sprave, kot mu pravimo«. Verjame namreč, da je ta spomenik tisti, ki nas lahko približa k spravi. »To je spomenik vsem žrtvam vojn in povojnih pobojev. Iskreno verjamem, da je Slovenija na dobri poti k spravi, tudi sama si bom še naprej prizadevala za to.« Sprava, je še poudarila, pa je tudi intimno občutenje. »Vsak pri sebi mora razmisliti, kdaj, kako in zakaj. Verjamem, da bomo Slovenke in Slovenci to zmogli.«

Dali življenje, da živimo v miru

Delegacije ministrstva za obrambo, ministrstva za notranje zadeve, Mestne občine Ljubljana in političnih strank so pred dnevom spomina na mrtve na ljubljanskem pokopališču Žale položile cvetje k spominskim znamenjem padlim v vojni za Slovenijo ter prvi in drugi svetovni vojni. Minister za obrambo Marjan Šarec je pri Pomniku 91 poudaril, da se pri tem spomeniku spominjamo vseh, ki so pred dobrimi tridesetimi leti brez pomisleka šli v boj za »obstoj slovenskega naroda, za samostojnost in življenje v domovini, kjer bo vsak lahko živel svoje sanje, živel in pustil živeti«. Kot je poudaril, so mnogi že v rani mladosti dali življenje za to, da živimo v miru, svobodi in da lahko govorimo svoj slovenski jezik. Ob tem je dodal, da danes živimo v čudnem času. »Po eni strani govorimo o napredku in razvoju človeštva ter visoki stopnji zavedanja, na drugi strani imamo vojne, ki uničujejo življenja, kjer ni čuta za empatijo in trpljenje drugih. Vse to se dogaja, ker so med nami ljudje, ki želijo drugim vsiliti svoj način življenja, pri tem pa izkoriščajo ideologijo, vero in drugo za lastne koristi.« Povzročajo nasilje in gorje, je še poudaril, zato se moramo po njegovih besedah vedno spominjati vseh, ki so dali svoja življenja, da živimo v miru.

Noč čarovnic

Predvsem otroci, ki so ta teden uživali na počitnicah, pa so se na zadnji oktobrski dan zabavali ob dogodkih, povezanih z nočjo čarovnic, ki smo jo v zadnjem obdobju prevzeli od zahodnoevropskih držav in ZDA. Na ta dan so po vsej Sloveniji pripravili različne dogodke, otroci pa so rezljali buče in jim nadeli strašljive podobe. Po nekaterih razlagah noč čarovnic izvira iz keltskega praznika samhain. Kelti so ga praznovali 1. novembra, ko naj bi mrtvi vstajali iz svojih grobov in ponovno obiskali svet živih. Noč čarovnic oziroma angleško Halloween sicer predstavlja okrajšavo za All Hallow's Eve – večer vseh svetih oziroma večer pred vsemi svetimi.