Prva skrb nam je dobro za državo

Kranjčanka Alenka Bratušek, poslanka državnega zbora, je pred kratkim prevzela vodenje največje parlamentarne in opozicijske stranke, sedaj pa še vodenje pogajanj z drugimi strankami glede projektne vlade za izhod iz krize.

Alenki Bratušek se »čuje«, da ni Gorenjka, se pa Žalčanka po rodu po dveh desetletjih v Kranju, kjer živi z družino, že počuti domače. »Sedaj pa že lahko rečem, da sem Kranjčanka,« pravi. Dovolj, da je že drugi mandat članica v kranjskem mestnem svetu. Odkar je bila na Gorenjskem izvoljena za poslanko stranke Pozitivna Slovenija, pa je z velikim korakom vstopila tudi v državno politiko.

Iz vaše biografije je razvidno, da ste po fakultetni izobrazbi naravoslovka, po magisteriju družboslovka, pri delu ste se pretežno ukvarjali s financami, sedaj se še s politiko. S preskakovanjem različnih področij torej nimate težav?

»Prav veliko preskakovanja ni bilo. Res sem študirala na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, v tem poklicu pa sem delala zelo kratek čas. Že od leta 1999, kar sem bila zaposlena na ministrstvu za finance, sem se ukvarjala z državnim proračunom. Ko sem se lani odločila in vstopila v svojo prvo stranko, sem tudi zato, da bi tisto, kar mi ni uspelo doseči kot strokovnjakinji, lahko dosegla tam, kjer se odloča o zakonih.«

Predsednica Pozitivne Slovenije ste postali v razmerah, kriznih za stranko in za državo. Ali to pomeni, da ko je težko, pa vajeti prevzamemo ženske?
»Ženske smo sposobne, želela pa bi si v politiki, gospodarstvu in na drugih mestih odločanja več žensk. V sedanji sestavi v parlamentu nas je veliko, več kot kadar koli prej. Mislim, da tudi to kdaj malo pripomore k bolj racionalni razpravi. Bi pa ženske morale imeti tudi drugače, ne le v krizah, več besede. Mogoče potem do kriz sploh ne bi prihajalo. Ne bi rekla, da so krizne razmere razlog, da imam vodilno mesto v naši stranki.«

Pravite, da je Pozitivna Slovenija vaša prva stranka, v lokalni politiki pa ste vendarle nastopali s strankama LDS in Zares?
»Nisem pa nikoli bila članica teh strank in nisem sodelovala v njunih politikah na državnem nivoju. Sicer pa se delovanje strank na lokalni ravni bistveno razlikuje od državne ravni. Na lokalni po mojem mnenju delujejo samo razvojne koalicije, ne govori se veliko o ideoloških vprašanjih, ni tolikšne vsebinske razlike med levimi, desnimi in sredino. Na lokalni ravni bi vsi morali delati v dobro občine in najti najširše soglasje, ker se dela po projektih in če gre nekaj dobrega za občino, nima pomena, če si z leve ali desne strani. Sama sem ves čas svojega lokalnega delovanja ravnala tako. Tudi ko sem bila članica koalicije v prejšnjem mandatu, sem koaliciji povedala, če se s čim nisem strinjala. Tak primer je bilo denimo moje nasprotovanje drastični podražitvi vrtcev, zaradi česar smo potem v mestnem svetu dosegli dogovor o nižji podražitvi. Kot članica koalicije bi lahko slepo sledila njenim predlogom, ampak jaz pač nisem takšna.«

Sedaj ste v kranjskem mestnem svetu v opoziciji. Kaj se vam zdi največji problem Mestne občine Kranj?
»Da nima vizije, kaj naša občina rabi in kaj je glede na razpoložljivi denar mogoče in treba narediti. Oblast nima ključnih ciljev, ne projektov. Vemo pa, da nujno potrebujemo uresničitev projekta GORKI, da potrebujemo ureditev parkirišč in kolesarskih stez, da nimamo kulturne dvorane, da Prešernovo gledališče razpada pred našimi očmi. Dobili smo najlepšo knjižnico v Sloveniji, ki je tudi zelo dobro izkoriščena kot prostor za različne dogodke, je pa vprašanje, ali je prav, da je stala dva dodatna milijona več.«

V svoje roke ste sedaj vzeli tudi reševanje iz politične krize, s pobudo drugim političnim strankam, da najdete skupno možnost. Bi bila to rešitev do morebitnih predčasnih volitev?
»V Pozitivni Sloveniji se zavedamo odgovornosti, da se ta politična kriza (ki je nismo mi zakuhali) čim prej reši, je potrebno imeti pred seboj edini cilj: spremeniti stvari na bolje. Po naši oceni takojšnje predčasne volitve stvari ne bi bistveno spremenile. Tudi po volitvah bi ostali na političnem prizorišču isti ljudje, ki bi se morali pogovarjati in dogovoriti. Isti ljudje, ki se sedaj ne morejo in ne znajo pogovarjati ne dogovoriti. Zato je treba, preden gremo na predčasne volitve, spremeniti volilno zakonodajo: a ne tako, kot govori gospod Janša, ampak v smeri tega, kar zahtevajo ljudje, ki protestirajo na ulicah, da namreč dobijo volivci večji vpliv na to, kdo bo sedel v državnem zboru, da ne postavljajo stranke svojih veljakov tja, kjer se že vnaprej ve, da bodo izvoljeni. To se da narediti z ukinitvijo okrajev in z vpeljavo obveznega preferenčnega glasu.«

Vaša zamisel do tedaj pa je projektna vlada. Kaj to pomeni?
»Projektna vlada pomeni, da moramo že ob nastanku vlade našteti določene projekte, za katere smo se dogovorili, da jih je potrebno izpeljati v določenem času, tako da glede prednostnih nalog ne tavamo v temi. Ne bi si smeli zpostaviti preveč nalog, pač pa realno oceniti najpomembnejše.«

Katerih prvih pet projektov predlagate?
»Takoj moramo začeti z velikimi infrastrukturnimi projekti, kar bi pripomoglo k zagonu gospodarstva. Zaključiti moramo reformo trga dela. Končati moramo pogajanja z Evropo o novi finančni perspektivi (do leta 2020), če namreč tukaj kaj »zamočimo«, bomo veliko izgubili in za dolgo obdobje. Sledi vstop Hrvaške v EU, tu Slovenija ne sme biti ovira. Na koncu, a zagotovo ne najmanj pomembna naloga pa je takojšnje reševanje problemov v bankah.«

Na kakšen način, s koalicijskim zakonom o slabi banki se niste strinjali?
»Že ob sprejemu tega zakona smo povedali svoje pomisleke. Skrbelo nas je, da se o tako velikih številkah (govorilo se je o vrednosti do štirih milijard, a nič natančnejšega) pogovarjamo brez podatkov. Še danes ne vemo, za koliko slabih terjatev gre, pogovarjali smo se brez številk in brez meril in kriterijev, pod kakšnimi pogoji bomo terjatve iz bank prenesli na to novo družbo z imenom slaba banka. Naš predlog gre v smeri, da se takoj usedemo s strokovnjaki, in sicer z obojimi, tistimi, ki slabo banko zagovarjajo, in tistimi, ki so proti, ter poiščemo rešitev, ki bo najboljša, najhitrejša in najcenejša za državo. Ta problem bi moral biti rešen že davno, že leta 2009 bi se morali zelo resno spopasti s temi problemi in bi imeli danes bistveno manj težav.«

Kako uspešno potekajo vaši bilateralni pogovori s strankami?

»Najprej naj povem, da smo se dogovorili, da o pogovorih konkretno ne bomo obveščali medijev, zato o tem ne govorim in upam, da se bodo tega držali tudi drugi. Ocenjujem pa te pogovore kot konstruktivne in glede na to, da se pogovarjamo že o konkretnih projektih, lahko pripeljejo do rešitve politične krize.«

Trojček (DeSUS, SLS in DL) ima pomisleke glede sodelovanja z vašo stranko, češ da je Zoran Janković (po poročilu protikorupcijske komisije enako kompromitiran kot Janez Janša) zgolj »zamrznil« svoje predsedniško mesto. Kako jim odgovarjate?
»Na svetu stranke, ki je najvišji organ stranke med kongresoma, sem dobila polna pooblastila za vodenje stranke. To je dejstvo, ki ga povem vsakemu, s katerim se pogovorjam in pokažem sklepe sveta. Ob tem naj povem, da je Zoran Janković naredil korak nazaj, ni več predsednik Pozitivne Slovenije in umaknil se je iz državne politike. Naredil je točno to, kar trojček zahteva od Janeza Janše. Od Janše niso zahtevali, da odstopi kot predsednik stranke, ampak so zahtevali samo novega mandatarja. Če bi bil Janez Janša tega sposoben, bi ta vlada po mojem občutku delovala še naprej. Po moji osebni oceni pa je bilo poročilo protikorupcijske komisije samo pika na i že siceršnji politični krizi. Dejstvo je, da ta vlada ne dela dobro, da jo po javnomnenjskih raziskavah podpora še 16 odstotkov anketiranih, da je večina ljudi ne podpira in da Janez Janša sploh ne bi smel postati predsednik vlade: prvič, ker na volitvah ni zmagal, in drugič, ker je bil tudi v času, ko je bil izvoljen za predsednika vlade, na sodišču obtožen suma korupcije. Po moji oceni je to celo več kot mnenje protikorupcijske komisije, vendar to tistih, ki so ga izvolili, ni nič motilo.«

Nekateri pa vas vidijo kot prihodnjo mandatarko. Se sami vidite na tem mestu?
»V tem trenutku to sploh ni vprašanje, ki bi bilo na mizi. Mi v te pogovore o projektni vladi stopamo z zelo resnimi nameni brez kakršnih koli ultimatov in pogojevanj. Vse, kar imamo pred očmi, so koristi države in državljanov.«