Brez njih ne gre
Mazda iz skladišča v Celovcu z nadomestnimi deli oskrbuje trgovce v petnajstih državah, tudi v Sloveniji.
Regionalno skladišče v Celovcu je pomemben člen japonske Mazde na evropskih tleh, ki ustvari zavidljivih 70 milijonov evrov prometa na leto samo z nadomestnimi deli. Kar 48 Mazdinih pooblaščenih trgovcev in serviserjev v petnajstih državah regije se z nadomestnimi deli oskrbuje s hitro nočno dostavo, ne glede, ali gre za bližnji Beljak, Dunaj, Ljubljano, Prago ali Rim. Nadomestni deli do končnega cilja pridejo prej kot vsaka poštna razglednica.
V skladišču nadomestnih delov v Celovcu je na 7.000 kvadratnih metrov površine za skupaj 4,5 milijona evrov blaga. Od 110 zaposlenih pri Mazda Central & Southeast Europe jih skoraj polovica dela v skladišču in logistiki. V vsakem trenutku je mogoče izpolniti 96 odstotkov vseh naročil, ki se nato preko noči dostavijo do pooblaščenih trgovcev in servisov.
Ker je čas denar tudi v avtomobilski dejavnosti, so pri Mazdi dostavne poti pred nedavnim še skrajšali. Nadomestni deli tako ne potujejo več preko Mazdinega centralnega evropskega skladišča v Bruslju, ampak sedaj pridejo z ladjo z Japonskega v Trst, od tam pa s tovornjaki v regionalno skladišče v Celovcu in naprej k pooblaščenim trgovcem in serviserjem v regiji.
Ta poteza ima številne prednosti. S prevzemom blaga v Trstu in takojšnjim prevozom v regijsko skladišče v Celovcu je letno prihranjenih 170 cestnih tovornih prevozov na relaciji Bruselj–Celovec, 200 tisoč manj prevoženih kilometrov pa letno pomeni tudi ustrezno manjše obremenjevanje okolja. Zmanjšalo se je tudi število napak pri odpremi, beležijo le štiri na deset tisoč, kar je popolnoma zanemarljivo. V skladišču uvajajo tudi okolju prijaznejši način pošiljanja. Za pošiljanje nadomestnih delov in dodatne opreme pooblaščenim trgovcem so kartonske škatle v večini nadomestili povratni zaboji iz umetne mase, ki omogočajo dolgoročno pošiljanje in vračanje nadomestnih delov. Na ta način se je zmanjšala količina odpadnega materiala, prihranjenih je 35 ton papirja, kar na letni ravni pomeni 30.000 evrov. Projekt so uspešno uvedli za dostavo delov vsem avstrijskim in slovenskim trgovcem, v prihodnosti pa se bo razširil na vsa območja, ki jih pokrivajo.