Benčina nasledil Kukovico

Na vrhu Atletske zveze Slovenije je prišlo do sprememb. Bo Gregor Benčina znal z zapuščino Petra Kukovice?

Ljubljana - So Kukovičevi čevlji preveliki za Benčino? Taka in podobna vprašanja je bilo slišati med poznavalci slovenske atletike, katere stroka očitno ve, koga so izvolili, saj so Benčini namenili vseh možnih 31 glasov.

Končala sta se dva zaporedna mandata Petra Kukovice, ki je v vseh teh osmih letih v predsedniškem fotelju prinesel izreden napredek pri organizacijskem delu in s tem posledično tudi pri rezultatih slovenskih atletov. Za tretji mandat se Kukovica ni potegoval. Gregor Benčina se verjetno zaveda, da bo s takimi rezultati dela težko nadaljevati, kaj jih šele ponoviti. Benčina je izpostavil nekaj osnovnih točk bodočega dela AZS. Otroška, mladinska, rekreativna in vrhunska atletika so na prvem mestu, potem sledi poslovni del, kot so popularizacija, komercializacija in vpetost atletike v mednarodno okolje. Sledijo še izboljšava infrastrukture, pravilniki, tekmovanja, določeni standardi in komisije. Seveda bo prišlo na AZS tudi do določenih kadrovanj, vendar ne velikih, kot je rekel novi predsednik Gregor Benčina ter dodal, da bo klubska atletika še temelj delovanja zveze. Nič novega, bi lahko rekli, kar pomeni, da bo novi predsednik najprej skušal le nadaljevati uspešno delo bivšega predsednika.

Lani je imela AZS dober milijon evrov prihodkov in ob 2.336 evrih presežka pozitivno stanje. Skupni prihodki od začetka Kukovičevega predsedovanja, od leta 2005 pa do danes, so dosegli skoraj 8.400.000 evrov, odhodkov pa je bilo za nekaj evrov manj. Stabilno je postalo financiranje okrog 150 atletov vsako leto, AZS pa tudi sofinancira delo nekaterih njihovih trenerjev. Zveza je prvič od leta 2008 tudi v svojih lastnih poslovnih prostorih in je dolžna še nekaj več 106.000 evrov obveznosti do najetega kredita. V sodelovanju s klubi je zvezi uspelo zgraditi ali obnoviti nekaj atletskih objektov. Storjeno je bilo še veliko dobrega, zato lahko rečemo, da je Peter Kukovica s pomočjo sodelavcev spisal lepo atletsko zgodbo. Seveda je potrebno poudariti, da so slovenski atleti od leta 2005 osvojili 60 medalj na mednarodnih tekmovanjih v vseh starostnih kategorijah. Najbolj žlahtne pa so Kozmusove, prvo olimpijsko zlato in prav tako prva zlata na svetovnem prvenstvu. Atletska zveza Slovenije je postala ena najbolj organiziranih športnih zvez pri nas, vendar kot pravi novi predsednik Benčina, bo skušal na tem področju stanje še izboljšati. Njegova dolgoročna želja je, da bi letno na prireditvah, ki bi jih organizirala zveza, sodelovalo 100.000 ljudi, in da bi AZS postala najštevilnejša športna zveza v državi.

»Že letos si želimo, da bi se reprezentanca prebila v prvo evropsko ligo. Atletika je v ključnem obdobju. Vrhunska selekcija je starejša, potrebujemo mlade, da bodo zapolnili vrzeli. Prav tako bomo skušali nadaljevati rast na finančnem področju, s katerim bomo lahko poskrbeli za celoten razvoj kraljice, je bila tudi ena izmed izjav novopečenega predsednika AZS, štiridesetletnega Gregorja Benčine, sicer predsednika uprave in večinskega lastnika Jelovice.