Integriteta in zombiji

Najnovejših dogajanj v Sloveniji ni mogoče zapopasti in razumeti samo s starim besednjakom. Treba je poznati tudi nekatere nove oziroma doslej manj znane pojme. Ste, denimo, vedeli, kaj pomeni beseda »zombi«? Če se vam le zdi, kaj bi to bilo, boste težko razumeli, kaj je mislil Janez Janša, ko je protestnike označil za skrajne levičarske zombije in neosocialiste. Ker se protesti tako ali tako ne dogajajo le na ulici, ampak vsaj toliko ali še bolj tudi na spletu in v drugih medijih, poglejmo, kako to besedo razloži spletna enciklopedija. »Zombi je fiktivno bitje brez lastne volje, lahko je živo bitje ali oživljen mrtvec pod nadzorom nekoga drugega s pomočjo magije. Legende o ljudeh, ki jih imajo pod popolno oblastjo čarovniki in jih uporabljajo za delovno silo, izhajajo iz vudujske mitologije …«

Oznako iz Wikipedije bi lahko parafrazirali tudi takole: levičarski protestnik je namišljeno bitje brez lastne volje, lahko je tudi živo bitje ali oživljen mrtvec iz prejšnjega režima pod nadzorom nekoga drugega s pomočjo rdeče magije. Legende o ljudeh, ki jih imajo pod popolno oblastjo čarovniki komunistične kontinuitete in jih uporabljajo za protestniško delovno silo, izhajajo iz komunajzarske mitologije … Hm. Morda se kdo vpraša: bi bilo potemtakem bolje, če bi bili državljani bitja brez lastne volje, pod nadzorom nekoga drugega s pomočjo črne ali katoliške magije. Legende o ljudeh, ki jih imajo pod popolno oblastjo klerikalni čarovniki in jih uporabljajo za delovno silo, izhajajo iz katoliške mitologije … S takimi parafrazami ne pridemo daleč, boljša razlaga je, da so državljani, ki protestirajo, čisto realna in spodobna bitja; dovolj jim je početja levih in desnih plenilskih elit, ki v svojo zasebno korist že dve desetletji uničujejo to družbo in državo.

Potem ko so protestniški zombiji na trgih in ulicah nepričakovano in učinkovito pretresli politične razmere v tej državi, se je v minulem tednu zgodil še en veliki met v smeri spremembe teh razmer. Zadetek v polno je bil kamen, ki ga je v nepregledni politični tolmun vrgla Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) z objavo Zaključnega poročila o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank. Ko je bil njen predsednik Goran Klemenčič oktobra 2011 gost Glasove preje v domačih Žireh, je v svojih razlagah poleg besede korupcija večkrat uporabil tudi pojem »integriteta«, govoril je o »osebni integriteti«, ki se pričakuje od oseb na visokih javnih položajih. In ta beseda je ena ključnih tudi v poročilu, v katerem je KPK razkrila sum, da sta dva od najvišjih politikov v tej državi ravnala koruptivno oziroma da sta osebi brez integritete. In kaj je ta integriteta? KPK jo na svoji spletni strani razloži takole: »Integriteta je celovitost, skladnost, pristnost, poštenost, verodostojnost. / Oseba z integriteto je oseba, ki govori to, kar misli, in dela to, kar govori, skladno z moralnimi normami in veljavnim pravom. / Družba z integriteto je družba, ki jo sestavljajo osebe z integriteto.« Po domače: oseba z integriteto je mož beseda, pošten človek, oseba brez integritete pa človek, ki eno govori, drugo pa dela, pri čemer to, kar dela, ni skladno z moralnimi normami in veljavnim pravom.

Do objave poročila KPK so bili zombiji na cesti, osebe brez integritete pa na varnem v svojih palačah. Od objave sta zlasti dva od njih, Zoran Janković in Janez Janša, soočena z zahtevami demokratične javnosti. Odzivata se počasi in z muko. Brez integritete, kot zombija.