Samo še tolk´ imam

Besedilo: Mali Brat, Fotomontaža: Schwabingen
Kategorija: Humor / sobota, 12. januar 2013 / 06:00

V redakcijo smo prejeli poročilo Protikorupcijske komisije. O premoženju državljana Ivana J. Zokića.

Pred vami je krajši zapis, v katerem predstavljamo nekaj najbolj zanimivih izsekov iz štiriurnega zagovora državljana Ivana J. Zokića o premoženju, ki ga ni prijavil Protikorupcijski komisiji, pa bi ga moral.

Državljan Ivan J. Zokić, ugotavljamo, da se je vaše premoženje v zadnjih nekaj letih zmanjšalo na minimum. Zakaj tega niste prijavili?

»Me veseli, da je nekdo to opazil. Še leta 2007 sem v naši ulici veljal za najbolj premožnega, pol mi je pa država hotela pobrat en kup enih davkov, sem se pa moral drugače znajt, da mi je vsaj malo ostalo.«

Kaže, da vam niti ni ostalo tako malo, od kod vam več kot šeststo tisoč nakazil po 1,20 evra na vaš račun?

»Žal sem spregledal, da so plačila s tistega avtomata za parkirnino bila takoj nakazana na moj račun. Ampak to ni nič v primerjavi z vsemi, ki se švercajo brez plačila parkirnine.«

Leta 2011 ste z denarjem nekega tujega poslovnega partnerja, ki sodeluje z našim državnim podjetjem Gozdovi in grmovja, hoteli kupiti 500 delnic podjetja Planika Kranj, ki sploh ne obstaja več?

»Tu moram poudariti, da so me hoteli, oprostite besedi, nategniti eni tipi iz ozadja Kra­n­ja. V zadnjem trenutku sem spregledal njihovo nakano.«

Ampak neporabljeni denar je ostal na vašem računu?

»A res? Sploh nisem opazil. Veste, res že dolgo nisem bil na banki. Nazadnje je šel moj osemletni vnuk dvignit 20 evrov, lahko pa, da je hkrati tudi še kaj naložil. Otroci namreč znajo biti precej nabriti. Dopuščam to napako.«

Vaš nemški avto, terenec črne barve, na trgu stane 80.000 evrov, vi pa ste zapisali, da ste zanj dali 12.000 evrov?

»To mi je pa sosed, s katerim sva potem zapila avto, da sem terenca kupil v Budvi za 12.000 evrov. Lej, zakaj ga je Rašović prodal za tako mal, pa jaz ne vem. A ni to njegova stvar?«

Nepojasnjena je prodaja pet kvadratnih metrov proda ob Savi nekje pri Globokem? Kupili ste ga za 600 evrov, državi pa ste ga prodali za dvajsetkrat toliko, torej 12.000 evrov?

»Vedeti morate, da sva z ženo en dan sedela tam na svoji zemlji na produ ob Savi, pa je ona izgubila prstan, vreden 15.000 evrov. Ta je še zmeraj nekje tam in to verjame tudi država.«

Videli so vas na več košarkarskih tekmah Olimpije v Stožicah, a nikoli niste kupili vstopnice?

»Naj najprej poudarim, da sem velik ljubitelj športa. V zadnjih letih krize pa žal nimam vedno denarja za vstopnico, saj mi žena vse pobere iz tošla. Zato se moram švercat. Pravi Slovenci, domoljubi bodo razumeli mojo situacijo. Zato se nekaj ur prej kot delavec pretihotapim v dvorano in se skrijem v moški wc. Ko se začne tekma, grem na tribune … Vem, to je res nesprejemljivo za Slovenca. Ponudil bom nazaj slovensko državljanstvo in naj ljudje odločijo.«

Odgovore državljana Ivana J. Zokića v celoti si preberite na spletni strani www.premozenjani.com.