Sorško polje kot gorenjska žitnica

Besedilo: Matjaž Gregorič
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Društvo Sorško polje spodbuja ekološko pridelavo in seznanja potrošnike o kvalitetni hrani.

Kranj - Matjaž Jerala, predsednik društva Sorško polje, se pretežno ukvarja z gradbeno dejavnostjo, ko pa je predlani izgubil službo, je prišel na idejo, da bi skupaj z enako mislečimi spodbujal ekološko pridelavo na območju Sorškega polja in hkrati spodbujal ljudi, da naj se odločajo za bolj zdravo, ekološko pridelano hrano. Tako je predlani nastal projekt Sorško polje, približajmo se naravi, ki temelji povsem na prostovoljnem delu. Nato je bilo lani ustanovljeno društvo Sorško polje, ki si prizadeva, da bi kmetom s Sorškega polja pomagalo pri vseh fazah prehoda na ekološko kmetijstvo, hkrati pa želi zagotoviti trajen odkup lokalno pridelanih živil na lokalni ravni z organizacijo lokalnih tržnic, spodbujanjem partnerskega kmetijstva, razvijanjem ekološkega turizma in drugih trajnostnih okolju prijaznih potencialov.

»Odziv na delovanje društva je zelo dober, predlani smo imeli več predavanj, nekaj jih je posebej pisano na kožo predvsem kmetom, udeležba je zelo dobra. K sodelovanju smo pritegnili tudi Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, lani smo imeli mesečna predavanja za kmete. Imamo tudi ekološki vrt v Prašah, lani smo organizirali ogled dobrih praks, obiskali smo Prekmurje, kjer smo si pogledali dve ekološki kmetiji, ena se ukvarja s pridelovanjem zelenjave, ki jo prodajajo neposredno, druga samo z žiti, ki jih prodajajo grosistično.

Društvo se je usmerilo tudi v šole, pomagali so jim z zasaditvijo sadovnjakov, poleg tega je spodbudno, da so se šole začele same zanimati za kakovostno ekološko pridelano hrano gorenjskih kmetij,« pravi Matjaž Jerala. »Sorško polje bi bilo lahko žitnica Gorenjske. To območje je bilo včasih že zelo znano po proseni kaši, ki je ta hip sploh ni, tudi krompir bi lahko dobro uspeval, največji potencial pa ima zelenjadarstvo, ki je trenutno tržna niša. Prav gotovo pa bi bilo treba razmisliti tudi o namakanju.«

V društvu menijo, da trenutno povpraševanje po ekološki hrani presega ponudbo in trenutno kupci iščejo kmete, kjer lahko najdejo ekološke pridelke ter so zanje pripravljeni plačati tudi več, tudi šole iščejo večje pridelovalce. Upajo, da bodo sčasoma zaživele tudi sobotne ekološke tržnice po vaseh, smisel vsega pa je, da bi se ljudje začeli med seboj tudi družiti.