Malo optimizma nikoli ne škodi

Gospodarstvo v letu 2012 in napovedi za prihodnje leto, leto rasti, stagnacije ali upada, skozi oči predsednice sindikata, uspešnega podjetnika, predsednika upravnega odbora srednje velike družbe in direktorice velike družbe. Svoja opažanja o trenutnem gospodarskem položaju Slovenije, poglede in napovedi so z Gorenjskim glasom delili Nežka Bozovičar, Brane Lotrič, Gregor Benčina in Jožica Rejec.

»Trenutno gospodarsko in politično stanje je uvod v družbene spremembe. Tako kot je bilo, ne bo nikoli več,« pravi Brane Lotrič, direktor in soustanovitelj B&B, njegova kolegica Jožica Rejec, direktorica Domela, pa: »Gospodarska klima zaradi ponovnega poglabljanja krize ni dobra, ne v Sloveniji in ne na svetovnih trgih, tudi napovedi za leto 2013 niso obetavne. Nakopičenih je veliko odprtih vprašanj in težav, ki se vlečejo, ustreznih rešitev ni. To posledično vpliva na zaostrovanje razmer in negotovost, ki jih v gospodarstvu zelo občutimo.«

V B&B so že letos opazili manjše trošenje tako gospodinjstev kot podjetij, obseg poslovanja v obstoječih projektih se manjša, vendar se Lotrič prihodnosti ne boji: »Zavedamo se, da smo zaradi kakovosti poslovanja in pozitivnega odnosa do strank vse bolj konkurenčni, podjetjem, ki so poslovala z obljubami in lažno hvalo, pa počasi pojenja sapa.« Domel po drugi strani proizvode trži na globalnih trgih, več kot 90 odstotkov vseh izvozijo neposredno, preostalo posredno.

Tudi Jelovica, ki jo vodi Gregor Benčina, je usmerjena v izvoz. Pravi, da nestabilno poslovno okolje močno vpliva na poslovanje podjetij kot tudi na zanimivost okolja in družb za morebitna vlaganja, saj se zaradi takšnih razmer marsikateri (tuji) kupec ali vlagatelj odloči za sodelovanje s podjetji iz stabilnejših držav. V Jelovici se pri razvoju in rasti soočajo predvsem z nerazumljivimi birokratskimi postopki, izgubo mednarodne konkurenčnosti zaradi prevelike obremenitve gospodarstva in nerazumnim vedenjem bank.

»Tako kot podjetja se tudi banke, zaradi napačnih odločitev v preteklosti, soočajo s pomanjkanjem kapitala in zato iz trga umikajo sredstva, novih razvojno usmerjenih sredstev pa ne plasirajo. To pomeni, da zdrava podjetja namesto vlaganja v razvoj denar namenjajo za poplačilo posojil. V prihodnje bodo zaradi iztrošenosti še bolj mednarodno nekonkurenčna,« pojasni Benčina.

Preveč pesimizma

»Opažamo izredno slabo delovno klimo med zaposlenimi. Tudi tisti, ki delo imajo in se za njih finančna situacija ni poslabšala, so zajeti v val obupa in pesimizma, čeprav pravega razloga ni. Enako je na nivoju podjetij. Tudi tista, ki dobro poslujejo, med delavci z raznimi strahovi ustvarjajo slabo razpoloženje. Tudi mediji bi lahko prispevali svoj delež k bolj pozitivnemu razmišljanju,« o stanju v gospodarstvu in med zaposlenimi pove Nežka Bozovičar, predsednica Sveta gorenjskih sindikatov (SGS), in doda, da danes zaradi negativne klime vsi varčujemo na zalogo, kar je slabo tudi za gospodarstvo. SGS je sicer samo letos izgubil dva sindikata, sindikat podjetij Gradbinec GIP in ETP. Obe družbi sta končali v stečaju, pri obeh je bila glavna dejavnost gradbeništvo. Razen s prej omenjenima sindikatoma SGS ni beležil večjega upada števila članov.

Obdobje streznitve

Gregor Benčina napoveduje, da je pred Slovenijo in njenim gospodarstvom še eno izjemno težko leto: »Čaka nas obdobje resnice, zaostrenih razmer na bančnem trgu, pomanjkanje dela in zmanjševanje BDP. Gospodarstvo bo odvisno od tujih trgov in tujih naročil oziroma od izvoznikov. Razviti trgi so že v normalnem načinu delovanja, mi pa se bomo še vedno ukvarjali s krizo.«

Gospodarska klima bi bila bistveno boljša, če bi država znala in zmogla zagotoviti pogoje za gospodarsko vzdržnost in konkurenčnost podjetij v drugih evropskih državah. Sramota za nacionalno gospodarstvo je, da se tuja podjetja iz Slovenije selijo na Češko, Slovaško ali Poljsko, da pri nas ukinjajo podružnice in predvsem, da tuji vlagatelji ne razmišljajo o vstopu v Slovenijo.

O nujnih ukrepih za zagon gospodarstva Jožica Rejec pravi, da gre za vprašanje, s katerim se ukvarjajo vsi, poklicani, izvoljeni in plačani pa premalo. »Gospodarstvo je preko gospodarske zbornice pripravilo kup predlogov, ki naj bi zaustavili nazadovanje in vzpostavili pogoje za rast. Predstavili so jih ministrom, poslancem, sindikatom in drugim zainteresiranim. Zdi se, da jim nihče ne prisluhne ali ne verjame. Vlada zagovarja svoje ukrepe, sindikati svoje poglede, pozicija in opozicija se ne moreta zediniti.«

Benčina meni, da ima Slovenija tri glavne probleme: nekonkurenčno poslovno okolje, nedelujoč bančni sistem, pomanjkanje lastniškega kapitala in neustrezne poslovne modele v podjetjih: »Za vzpostavitev mednarodno konkurenčnega okolja mora poskrbeti politika s strukturnimi reformami na področju trga dela, dajatev in debirokratizacije postopkov. Drugi problem lahko reši s sanacijo bančnega sistema (uvedbo slabe banke ne vidi kot slabe rešitve), za tretji problem pa je rešitev jasno lastništvo družb in odprtje trga za tuje investicije, ki s seboj poleg kapitala prinesejo tudi potrebno znanje.«

Sprejemljiva goljufija

Tudi Brane Lotrič vidi več težav. Najprej zbirokratiziran odnos do okolja. »Investitorji v vetrne elektrarne so se vrsto let borili z administracijo in 'lažnimi okoljeljubci', preden so dokazali neškodljivost projekta. Naša smučišča se zapirajo, ker je postopek dovoljenj za sisteme zasneževanja obsojen na propad, v primeru razpisanih evropskih sredstev za industrijske objekte, na primer predelavo lesa, pade projekt v vodo, ker sprememba namembnosti prostora traja nemogoče dolgo. Bohinjski turizem ne more konkurirati, ker je v Triglavskem narodnem parku zaščiteno vse, kar ustreza ljubljanskim turistom in okoljeljubcem,« našteva Lotrič.

Med zelo pomembne rešitve umešča še spremembo delovno-pravne zakonodaje in navede še en razlog za slabo gospodarsko (in siceršnjo) klimo v Sloveniji: sodstvo. Ta svojega dela ne opravlja dobro, pravi: »Stečaji in prisilne poravnave, izterjave dolžnikov, da ne govorimo o neplačevanju prispevkov zaposlenih in še čem. To gre v korist nepridipravom in na škodo zaposlenim v gospodarstvu in poštenim podjetnikom. Poslovno goljufanje je postalo popolnoma normalno, žal celo sprejemljivo.«

O stečajih in zaposlovanju prek javnih del spregovori Nežka Bozovičar: »Država bi morala prek javnih del več zaposlovati in ohranjati podjetja pri življenju, ne pa da jih brezglavo prepusti stečajnemu postopku. Če je denar za dokapitalizacijo bank, ga moramo imeti tudi za reševanje strateško pomembnih družb. Stečaj Primorja je ogromna napaka. Denar, ki bi ga porabili za sanacijo, gre za nadomestila za brezposelnost in socialno pomoč vsem, ki so bili odvisni od Primorja.«

Po novem letu bolje?

»Prihodnje leto ne bo boljše kot letošnje. Bo pa drugačno. Vse bolj bomo cenili majhne pozornosti in drobne zmage,« pravi Brane Lotrič, ki tudi prihodnje leto stavi predvsem na svoje podjetje B&B, ki se že 22 let prilagaja spremembam. Tudi Benčina najprej stavi na podjetje, ki ga vodi in je solastnik, tako kot Rejčeva pa na izvoz: »Izvozniki bomo vse bolj nosilci slovenskega gospodarstva, saj smo se v preteklih letih že prilagodili konkurenci, vlagali v razvoj in investirali. Samo takšna kombinacija, oplemenitena z znanjem in delavnostjo, omogoča konkurenčnost na mednarodnih trgih in v Sloveniji imamo več takšnih podjetij.«

Slovensko gospodarstvo na domačem trgu medtem slabi in ne more napredovati brez prestrukturiranja. Kupna moč prebivalstva pada, investicij ni. Zato je, tako Jožica Rejec, že danes izvoz, tako pa bo tudi v prihodnje, ponujal možnost za zasuk v stabilnejšo gospodarsko situacijo: »Slovensko izvozno gospodarstvo se mora krepiti in prevzeti večjo vlogo. Večje rasti izvoza pa ne bo, če ne bomo poskrbeli za bolj konkurenčno okolje.«

Boleči ukrepi

Nežka Bozovičar pravi, da bi morali oživiti gradbeništvo, saj projekti so in bodo. Vzpostaviti bi morali tudi možnosti za razvoj lesne industrije, saj imamo veliko lesa, ki bi ga morali bolje unovčiti, ne pa poceni izvažati in potem dražje uvažati. »Ne, bolje pa prihodnje leto zagotovo ne bo, dobro bo, če bo tako, kot je trenutno. Javni sektor bo šele v letu 2013 občutil posledice krize. Vsi se bomo morali prilagoditi,« pravi Nežka Bozovičar.

»Brez ukrepov kriza sama po sebi ne bo minila, spremembe so nujne, tudi boleče. Napovedi glede slovenskega BDP zato za prihodnje leto niso nič kaj obetavne, saj tudi letos zaradi različnih blokad nismo uspeli sprejeti nujnih protikriznih ukrepov in z veliko verjetnostjo bo domači BDP tudi v prihodnjem letu upadel za več kot odstotno točko,« napoveduje Benčina, ki ga skrbi tudi napoved celotnega evroobmočja.

O rasti domačega bruto domačega proizvoda Jožica Rejec najprej pravi: »Malo optimizma je vedno dobro.« Razloži, da je optimizem še posebej pomemben v gospodarstvu, da se presežejo meje, ki ločujejo uspešne od neuspešnih: »Tudi v prihodnjem letu je mogoče napraviti več. Z iskanjem rešitev, trdim delom in večjo složnostjo je možno najti način in pot v konkurenčnejše okolje. To bo spodbudilo rast BDP, nov zagon gospodarstva, nova delovna mesta, zaposlovanje mladih in napravilo bolj zdravo gospodarsko okolje.«