Odlična ocena za slovenski model

Slovenija se je na področju učinkovitega obvladovanja virusnih hepatitisov med tridesetimi evropskimi državami uvrstila na drugo mesto, takoj za Francijo.

V Bruslju so predstavili rezultate raziskave o skrbi za celostno obravnavanje virusnih hepatitisov B in C v tridesetih evropskih državah. Raziskavo je letos prvič v zgodovini izvedlo Evropsko združenje bolnikov z jetrnimi boleznimi (ELPA) ob podpori Evropskega združenja za bolezni jeter (EASL) in s pomočjo ene najuglednejših evropskih inštitucij, Health Consumer Powerhouse. S pomočjo raziskave so želeli poiskati najuspešnejši »Panevropski model« učinkovitega obvladovanja virusnih hepatitisov na nacionalni ravni. Končni rezultat je bil zbir številnih kazalcev odkrivanja, zdravljenja in preprečevanja okužbe ter kazalcev organizacije celostne obravnave virusnih hepatitisov na nacionalni ravni. Slovenija se je uvrstila na drugo mesto, takoj za Francijo.

»V komentarju k odličnemu slovenskemu rezultatu so poudarili, da ob osnovnih preventivnih ukrepih na nivoju državnih inštitucij največji delež strategije uspešnega obvladovanja okužbe s HBV in HCV sloni na sistematični strategiji in delovanju ekspertne skupine zdravnikov. V tem je »Slovenski model« izjema in se razlikuje od prvouvrščenega francoskega, kjer za to celostno skrbita sistematična strategija vlade in nacionalna politika,« je povedala prof. dr. Mojca Matičič, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, ki je gonilna sila slovenske ekspertne skupine za virusne hepatitise.

Preprečevanje širjenja virusnih hepatitisov

V Sloveniji je po ocenah odstotek prebivalstva okužen s HBV in najverjetneje pod odstotek s HCV. Seveda pa so deleži okuženih v skupinah s povečanim tveganjem za okužbo bistveno višji. S HCV je po zadnjih podatkih okuženih okrog 22 odstotkov odvisnikov od drog, kar je po podatkih Evropskega urada za nadzor nad drogami drugi najnižji delež v Evropski uniji. Država je namreč z ukrepi Inštituta za varovanje zdravja dovolj zgodaj posegla na nekatera ključna področja nadzora in preprečevanja širjenja virusnih hepatitisov vključno z uvedbo obveznega cepljenja otrok proti hepatitisu B.

Že leta 1997 se je nacionalne strategije in akcijskega plana odkrivanja okužbe s HCV, njenega nadzora v najbolj ranljivih skupinah ter zdravljenja bolezni samoiniciativno lotila ekspertna interdisciplinarna skupina strokovnjakov. Postavila je temeljna nacionalna doktrinarna stališča, ki jih nenehno obnavlja in spodbuja njihovo vključevanje v vsakodnevno prakso. Bolnike z virusnim hepatitisom v Sloveniji zdravi posebej imenovana skupina klinikov, večinoma infektologov, osrednja ustanova je Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL, ob njej pa še infekcijski oddelki v nekaterih bolnišnicah, vse v sodelovanju s kliničnimi virologi Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Skupaj s strokovnjaki Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od drog so leta 2007 v Sloveniji eni prvih na svetu izdelali priporočila za celostno obravnavo virusnih hepatitisov pri izpostavljeni skupini odvisnih od drog, ki zaradi svoje učinkovitosti že služijo za vzor nekaterim državam, v naslednjem letu pa jih v svoja priporočila namerava vključiti tudi Svetovna zdravstvena organizacija.

Anonimna testiranja

»Bolnikom so vseskozi na voljo vsa zdravila, ki so se z leti razvijala, prav tako pa tudi vse večja ekipa zdravstvenih delavcev različnih področij, ki jim pomaga premagovati zahtevno zdravljenje. Uspešno je bilo v preteklih petnajstih letih pozdravljenih več kot dve tretjini vseh zdravljenih bolnikov, kar je več kot primerljivo z drugimi državami Evropske unije,« je še poudarila prof. Matičičeva. Ekspertna skupina je posegla tudi na področje odkrivanja okužbe, saj so se na pobudo infektologov in s pomočjo kliničnih mikrobiologov od leta 2007 po Sloveniji izvajale akcije anonimnega brezplačnega testiranja na okužbo s HBV in HCV. Krona teh prizadevanj pa je odprtje ambulante za anonimno in brezplačno testiranje na HBV in HCV ob podpori Ministrstva za zdravje, ki od prvega oktobra letos deluje na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL.