Preveč joka, premalo dela

Tak je recept gospodarstvenikov, ki ga priporočajo politikom za izhod iz krize, pa tudi njihova ocena ukrepov, ki jih sprejemajo v Bruslju. O tem na forumu Evropski ukrepi za reševanje krize - pogled od spodaj, ki sta ga organizirala pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in STA.

Ljubljana - O tem, ali nas v naslednji evropski finančni perspektivi še čakajo težki časi, Japec Jakopin, direktor in solastnik Seawaya, pravi: »Kriza ni poplava, ko posledice počistimo in gremo naprej. Svet se spreminja, ni pa povsod enako. V Turčiji ne jokajo, tudi na Kitajskem ne, kaj šele Braziliji.« Pred kratkim je bil v Bruslju. Videl je na tisoče pisarn in deset tisoče zadovoljnih birokratov. Ti ne vedo za krizo.

Kriza

»Spopadamo se z dobro organizirano komunistično partijo Kitajske in enako dobro organiziranim ameriškim kongresom, učinkovitosti Bruslja pa ne vidim,« pravi Jakopin. Razmišlja o učinkoviti Sloveniji, ki bo temeljila na inovativnosti, kreativnosti in znanju. »Pričakujemo še hujšo krizo, saj tretjina nemških delodajalcev razmišlja o odpuščanju,« pove direktor ECC Tugomir Frajman, njegov kolega iz Eurosada Boštjan Kozole pa: »Na krizo smo zaradi narave navajeni. Sodelavcem sem povedal, da je usoda v naših rokah, odločili smo se za kvaliteto in izvoz.«

Marjan Batagelj, direktor Postojnske jame, meni, da je kriza le tolikšna, kot jo znaš predvideti: »Kriza pomeni reševanje problemov. V turizmu zgolj poslušamo izvozno gospodarstvo, ki pove, v katerem delu sveta gre bolje.« Tako so se v minuli sezoni orientirali na Rusijo, Daljni vzhod, Tajvan. Čeprav so izgubili 50 tisoč gostov iz Evrope, so poslovali uspešno. In kriza? »Poglabljamo jo že s tem, da jo omenjamo,« trdi Batagelj.

Demonstracije

Prejšnji konec tedna so zaznamovale delavske demonstracije. »Zakaj gre nekdo na ulico? Ker se ne more dogovoriti drugje,« je prepričan Batagelj, kot tudi, da si ne moremo privoščiti revnih delavcev, saj ne bo potrošnje. »Nekatere države so res iz krize, ampak imajo za seboj reforme. Če bi se naše podjetje preselilo za dvesto metrov, v Avstrijo, bi delovalo v urejenem okolju, kjer je cenjena poslovna etika,« eno od rešitev pove Frajman, ki ne podpira demonstracij, saj da te le kopičijo težave, ne ponujajo pa rešitev.

Ukrepi

»Ne smemo vlagati le v tehnologijo, ampak delovna mesta, da bomo prišli do ničelne brezposelnosti,« o nujnih ukrepih za izhod iz krize pove Kozole in poudarja, da bo lažje, ko bomo začeli sodelovati in si zaupati. »Vseskozi govorimo, kaj naj naredi vlada, država, namesto da bi pogledali, kaj znamo sami,« pa meni Japec Jakopin in nadaljuje: »Smo dovolj konkurenčni, dinamični, inovativni, da se poberemo. Pa vendar, gospodarstvo je na olimpijskih igrah ves čas, prvi pobere smetano, drugih ni. Izmislimo si panogo, bodimo prvi in delajmo.«

Evropa

»Ne sramujem se povedati, da ne razumem Evrope,« o delovanju birokracije pravi Marjan Batagelj in poudarja, da potrebujemo standardizacijo, kreativnost in več konkurenčnosti. »Za obvladovanje evropske birokracije bi moral opraviti fakulteto za črpanje evropske pomoči. Nekonkurenčni smo, majhni si projektov niti privoščiti ne morejo,« razloži. Temu pritrjuje Frajman: »Kdo piše zakone? Uradniki, ki ne čutijo posledic.«

Kozole o neenaki skupni evropski politiki: »Evropa deluje pod istimi pogoji. Potem pa agencija za kmetijske trge projekte sofinancira polovično, na Poljskem 85-odstotno. Smo na istem?« Jakopin je bolj optimističen: »Poslovno okolje se izboljšuje, pritožujejo se nesposobneži, dobri delajo. Kdor meni, da je pri nas birokracija na psu, naj poskusi v Italiji.«