Celovški zmaj vabi na uživanje

Glavno mesto dežele Koroške ima toliko znamenitosti, da je obiskovalec v zadregi, kaj izbrati.

Pisati o Celovcu je po eni strani prijetno, po drugi strani pa zahtevno. Prijetno zato, ker skrivajo mestna poslopja, dvorišča, parki in muzeji veliko zanimivosti, zahtevno pa se je odločiti, kateri posebnosti dati prednost. Pred to nalogo sem tudi sam, saj moram predstaviti mesto, ki se že odeva v praznični blišč z adventnimi sejmi, lučkami, stojnicami, čajem in kuhanim vinom, slaščicami in drugimi vabljivimi dobrotami in predmeti. Da je Celovec že v prazničnem vrvežu, sem minuli četrtek zvečer skusil tudi sam, ko sem dolgo iskal prosto parkirno mesto, čeprav vreme ni bilo posebej prijazno.

Celovec ob Vrbskem jezeru ali Klagenfurt am Woertherse, kot se mesto uradno imenuje od leta 2007 dalje, je s skoraj 100 tisoč meščani prestolnica dežele Koroške in to že od leta 1518 naprej, ko ga je cesar Maksimilijan zaupal v upravljanje deželnim stanovom. Zgodovina pravi, da je to dejanje začetek razcveta mesta, ki je nastalo na nevarnem močvirnem zemljišču in je bilo prvič omenjeno leta 1181. Legenda pravi, da je v tem močvirju gospodaril strašni zmaj, ki je požrl vse, kar mu je prišlo blizu, najpogosteje pa govedo. Meščani so zbrali pogum, ga zvabili na plan z rejenim bikom in ga potolkli s koli. Na ta dogodek spominjata zmaj in pred njim stoječi plečati možak s kolom v roki na Novem trgu/ Neuer Platz. Nekateri mu pravijo Herkul, drugi pa v njem vidijo pogumnega Korošca. Eden od najbolj znanih spomenikov v Celovcu je bil postavljen že leta 1636 in je simbol mesta. Čisto blizu na Novem trgu pred Mestno hišo, ki so jo leta 1650 zgradili grofje Rosenberg, so meščani postavili še en znamenit pomnik, kip Marije Terezije, ki naj bi bil prvi kip še v času njenega življenja. Kip so leta 1765 postavili v zahodnem delu sedanjega trga, leta 1977 pa so ga zaradi gradnje podzemne garaže prestavili v vzhodni del. Na Novem trgu so sledovi dela Slovencev. Sedanjo podobo je dobil po načrtih slavnega slovenskega arhitekta Borisa Podrecce! Celovec je povezan tudi s še enim znamenitim Slovencem, ki si ga zaradi kraja rojstva lastijo tudi Korošci oziroma Avstrijci. To je znameniti fizik Jožef Stefan, ki se je leta 1835 rodil v slovenski družini v predmestju Celovca. Umrl je leta 1893. Če že pišemo o znanih meščanih Celovca, ne moremo mimo pesnice in pisateljice Ingeborg Bachmann, ki se je rodila leta 1926, umrla pa je leta 1973 v Rimu. Po njej se od leta 1977 naprej imenuje osrednja koroška literarna nagrada. Letos jo je prejela koroška Slovenka Maja Haderlap iz Lepene pri Železni Kapli za roman Angel pozabe. Celovec se ponaša tudi s sodobno Univerzo. Njeno ime je pomenljivo: Univerza Alpe Jadran Celovec. Korošci, še posebej pa Celovčani ponosno poudarjajo, da prebivajo na alpsko–jadranskem območju, na katerem se prepletajo številne kulture in jeziki in kjer imajo sosednje dežele in njihovi prebivalci veliko skupnega.

Če se boste v prazničnih dneh namenili v Celovec, si vzemite čas. Seveda se sprehodite med stojnicami na trgih in mimo vabljivih izložbenih oken. Ne bo vam pa žal, če si ogledate še kakšno mestno znamenitost: cerkve, od katerih ima farna najvišji zvonik v deželi in od koder je fantastičen pogled na mesto in okolico, deželno hišo, ki je bila zgrajena konec 15. stoletja in v kateri je znamenita Dvorana grbov s 665 grbi koroških deželnih stanov, deželnih glavarjev, vicedomov in deželnih upraviteljev. Obiščite Benediktinski trg/ Benediktnerplatz s Kamnitim ribičem, ki je bil postavljen leta 1606 in od tedaj naprej spremlja vrvež na prijetni celovški tržnici. Knežji kamen pa je na ogled v preddverju Deželnega muzeja. Pa še mnogo drugega se najde, od starih znamenj, vzorno urejenih arkad in hodnikov do razstav.