Parkeljni sejali strah in grozo

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / sreda, 28. november 2012 / 06:00

Več kot sto "peklenščkov" se je zbralo v Goričanah pri Medvodah, kjer so pripravili prvo Noč parkeljnov.

Pritajena svetloba bakel, oglušujoča glasba in dim, ki se je valil po prizorišču, so stopnjevali napetost pred prihodom »peklenščkov«, zaradi česar so bile njihove maske potem videti še bolj zlovešče. Mimo množice obiskovalcev se je sprehodilo 12 skupin rogatih in kosmatih parkeljnov, ki so marsikateremu otroku nagnali strah v kosti, sploh ko so se divje poganjali v varovalne ograje. Takrat so se še bolj tesno zakopali v naročje odraslih in jih raje opazovali bolj od daleč. Kdor jim je prišel preblizu, je namreč lahko občutil njihovo šibo ali jih je dobil celo z verigo, najbolj »pogumne«, ki so stali najbliže ograjam, pa so pomazali s sajami.

»Nič se ne bojim, saj je teta zraven,« je bila pogumna mala Nina Dolinar, ki se je ob prihodu parkeljnov tik ob varovalni ograji stiskala v naročju Jelke Dolinar iz Moš. Prav nič prestrašena ni bila videti niti njena sestra Neja, ki je pojasnila, da je parkeljne videla že lani. No, kot nam je še zaupala, pa niti nima razloga, da bi se parkeljnov bala, saj je bila zelo pridna in je tudi v šoli med najboljšimi v razredu. Prvič pa si je prišla parkeljne ogledat Lana Kovjenič iz Goričan, ki si je izbrala varno zavetje na dedkovih ramenih. »Malo me je strah, a ker sem pri dediju, se jih že veselim.« Pogumno se je držal tudi še ne štiriletni Lian Tratnik, ki se je po koncu mimohoda skupaj s starši sprehajal kar med parkeljni. Zaupal nam je, da so ga najbolj navdušile Sorške hudobe. Strah vzbujajoči peklenščki pa niso naredili vtisa le ne najmlajše. »Eden mi je bil bolj všeč kot drugi. Še nikoli nisem doživela kaj takega,« je bila očarana Jožica Hafner z Godešiča. Organizatorjem, Turističnemu društvu Goričane Vaše, je že prvič uspelo privabiti skoraj toliko obiskovalcev, kot se jih zbere na podobnem srečanju parkeljnov v Podkorenu, čeprav imajo tam že precej daljšo tradicijo. Verjetno ni bilo nikogar, ki se ne bi strinjal, da jim je uspelo pripraviti pravi spektakel, za kar so se po besedah vodje prireditve Uroša Knifica tudi trudili. Prav srečanje parkeljnov v Podkorenu, na katerem so sodelovali tudi »hudobci« iz Goričan, jih je navdihnilo, da so se podobno prireditev odločili pripeljati bližje prestolnici. Uroš Knific je priznal, da je bilo treba vložiti kar precej truda, da so pridobili tudi skupine iz zamejstva. »Na Avstrijskem Koroškem imajo recimo od septembra do marca več kot petdeset tovrstnih 'laufov'.«

Parkeljni so sicer stalni spremljevalci Miklavža, prvega od decembrskih dobrih mož, ki razveseljujejo otroke. V Goričanah, je pojasnil Uroš Knific, imajo že več kot petdesetletno tradicijo Miklavževanja. Vsako leto 5. decembra se zberejo vaščani, ki se preoblečeni v Miklavža in parkeljne odpravijo od vrat do vrat in otrokom razdelijo dobrote ali pa kakšno šibo, če je potrebno.

Tokrat so se v Goričanah v svoji najstrašnejši luči predstavili le »peklenščki« in tako opomnili otroke, da morajo biti pridni, da jih ne bi ponovno obiskali. Tudi Uroš Knific se je tokrat oblekel v parkeljna, čeprav nam je zaupal, da je sicer Miklavž, ko obiskujejo goričanske otroke. V parkeljna se je prvič preoblekel pri 14 letih, sicer pa sta to vlogo v njegovi družini že opravljala tudi brata in še prej oče. »Pri nas velja, da se v parkeljna lahko preoblečejo vsi neporočeni fantje iz vasi. Danes nas je bilo 15, na Miklavževanju pa je ponavadi še kakšen več.« Vsi si maske in obleke izdelajo povsem sami, je še pojasnil Knific. Tovrstne prireditve so zato tudi priložnost, da vsaka skupina predstavi maske in opremo svojega kraja ter tako prikaže tudi krajevno zgodovino in navade.