Pesnik, pevka in svet pod Blegošem

Sto in več Glasovih prej smo gostili doslej, tokrat v Galeriji Krvina v Gorenji vasi prvič v družbi pesnika in pevke. Zakoncev Janeza in Uršule Ramoveš iz bližnje Suše. Prvi piše pesmi, ona jih poje. V njuni domači poljanščini.

Gorenja vas – Povod za povabilo dveh izvrstnih poljanskih umetnikov za omizje Glasove preje je bila Jenkova nagrada za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let, ki jo je pesnik Janez Ramoveš prejel konec oktobra. Eno najuglednejših slovenskih literarnih nagrad je prejel za poezijo, zbrano v zbirki Skuz okn strejlam kurente. Večino od doslej sedmih izdanih pesniških zbirk je napisal v pristnem narečju Poljanske doline oziroma rodne Suše. Z »ah, kje je že to« je tradicionalnemu voditelju Glasovih prej Mihu Nagliču na vprašanje, kdaj, odgovorila Uršula Ramoveš, ki se je v Janezov svet tja pod Blegoš primožila iz Zminca. Uršula že več kot dvajset let uglasblja in prepeva moževo poezijo. Sprva le kot vokalistka, zadnja leta z glasbeno zasedbo Fantje z Jazbecove grape.

Naglič je pesniško pevski duet v pogovoru zapeljal tako na področje njunega ustvarjanja kot skupne življenjske poti. Spregovorili so o preteklih umetniških akcijah in novih idejah in načrtih, ki so še pred njima. Janez je po poklicu lesar, Uršula učiteljica v osnovni šoli in čeprav živita na podeželju, ju po njunih delih dobro poznajo tudi »v mestu«. Bi rekli, po stvareh, ki jih počneta v svojih drugih življenjih, kot pesnik in pevka. Ampak, ko smo ju poslušali pri branju ali petju, česar smo bili v dobršni meri deležni tudi na tokratni Preji, saj je ob Janezovem branju poezij Uršula zapela s kolegom iz banda Metodom Bankom, je njuno življenje eno. Tisto v Poljanski dolini.