Alplesov pohod na nemške in ruske trge

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 26. november 2012 / 06:00

V Alplesu, slovenskem pohištvenem velikanu, tako kot številni slovenski izvozniki računajo na dobro kondicijo nemškega gospodarstva, s tem pa tudi na lastno rast proizvodnje in prodaje.

»Prodaja pohištva v Sloveniji v času krize postaja zelo zahteven posel. Prej zelo razširjenega srednjega sloja prebivalstva je vse manj, tudi tisti, ki potrebujejo ali si želijo novo pohištvo, se bojijo za službo in varčujejo, « v pogovoru za Gorenjski glas pravi Franc Zupanc, direktor Alplesa iz Železnikov.

Alples je vodilni slovenski proizvajalec ploskovnega pohištva. Kako kaže s prodajo v času gospodarske krize?

»Pohištvo je šele na sedmem mestu na listi potreb slovenskih gospodinjstev, kar pomeni, da se nakupu z lahkoto odrečejo. Mi smo se kupcem cenovno prilagodili s pohištvenimi izdelki nižjega cenovnega razreda, seveda pa v Alplesu še vedno proizvajamo tudi najbolj kakovostne izdelke. Z odprtjem meja smo tudi v Sloveniji pridobili neizprosno konkurenco. Tako kot imamo diskontne živilske trgovine, jih poznamo tudi pri prodaji pohištva.«

Kakšen recept ste ubrali za ohranitev prodaje vašega pohištva?

»Z že prej omenjeno cenovno prilagoditvijo, z dodatno ponudbo individualnega prilagajanja potrebam kupcev, aktualno je tudi nagovarjanje kupcev s popusti, stalno pa skrbimo še za razvoj novih prodajnih programov. Januarja bomo trgu ponudili novo dnevno sobo Prizma, oblikovno in funkcijsko pa bomo posodobili tudi vgradne omare.«

Na nedavnem pohištvenem sejmu se je jasno pokazalo, da je razstavljavcev veliko manj, nekateri so vedeli povedati, da je manj tudi obiskovalcev.

»Sejem ni več vabljiv za trgovce s pohištvom, ker se ta ponudba izvaja na globalnem trgu, je pa bolj primeren za prodajo končnemu potrošniku in temu novemu dejstvu smo se prilagodili tudi v Alplesu.«

Kje vi sklepate velika naročila, kaj je alternativa?

»Predstavljamo se tudi na večjih sejmih v Nemčiji. Še bolj pa je v tej državi uveljavljena predstavitev prototipov in novega pohištva za velike trgovce. Ti izbirajo med številnimi dnevnimi sobami ali spalnicami, vsak večji trgovec želi imeti za sebe vsaj eno ekskluzivno ponudbo. Možno je pridobiti večja naročila, seveda po konkurenčnih pogojih.«

Je Alples poleg?

»Mi smo razvojni dobavitelj za nemške proizvajalce, ki imajo močno oblikovalsko ekipo in odlično organizirano logistiko. Do sedaj smo skupaj razvili klubske mize, spalnice, dnevne sobe in nekatere od njih že uspešno tržimo. Redno sodelujemo z novimi prototipi na sejmih v tujini. Trenutno sodelujemo s tremi nemškimi podjetji, kar je zelo dobra novica za Alples, saj načrtujemo, da bomo slabšo prodajo pohištva lastne blagovne znamke doma nadomestili s proizvodnjo za nemško govoreče trge.«

Koliko pohištva lastne blagovne znamke še prodate?

»Štiri petine proizvodnje, drugo gre že na račun prodaje tuje blagovne znamke.«

Lesnino je pred časom kupil tuji trgovec Lutz. Imate z novim lastnikom bolj ali manj odprta vrata do slovenskih gospodinjstev?

»Morda bomo v prihodnje na prej opisan način sodelovali tudi z Lutzom. V salonih Lesnine nam niso zaprli vrat, drži pa, da imamo na voljo manj razstavnih površin. Prej smo lahko predstavili tri, štiri ali pet spalnic, sedaj dve ali tri. To se seveda pozna pri prodaji, vendar nič bolj kot na splošno v Sloveniji. V štirih letih je prodaja v Sloveniji padla za petino.«

Se pozna tudi mrtvilo na nepremičninskem trgu?

»Seveda. Če bi ta trend v državi obrnili, bi se veliko spremenilo. Mi gradimo naš program s celostno ponudbo, za opremo celotnega stanovanja, hiše oziroma doma.«

Koliko skupne prodaje predstavljajo kuhinje, ki ste jih v proizvodnjo uvedli pred dvema letoma?

»V Alplesu prodamo največ spalnic, pri kuhinjah ostajamo na lanski ravni. Veliko naših kupcev se je šele letos zares zavedlo krize. To se pozna, prodaja pohištva je od začetka krize upadla za 25 odstotkov, tudi letos za nekaj odstotkov. Zato pa imamo rast na trgih Nemčije in Avstrije, prodaja se krepi tudi na drugih trgih zahodne Evrope. Tu bomo prihodnje leto prodajo povišali z dveh na tri in pol milijone evrov.«

Je razvojni center, katerega soustanovitelj ste, soustvarjalec vaše zgodbe o prodoru na nemški trg?

»Razvojni center kreativne pohištvene industrije je dober zametek slovenskega pohištvenega razvoja, ki končno sodeluje in deluje za skupni uspeh. Tako doma kot na tujih trgih. V okviru razvojnega centra razvijamo vse pohištvo, ki ga proizvajamo v Alplesu.«

So prvi rezultati že vidni?

»Seveda. Imamo nove programe spalnic, dnevnih sob, pisarniškega pohištva, opremo domov za starejše in hendikepirane. Pomembno je tudi sodelovanje Visoke šole za dizajn, ki je tudi član razvojnega centra. Skupaj smo prijavili nekaj patentov in modelov, ki smo jih zaščitili na evropskem trgu. Nekatere od teh programov smo že ponudili trgu. Pri nas je to program spalnic in dnevnih sob. To sodelovanje daje proizvajalcem pohištva nov zagon.«

Boste lahko bolj konkurenčni doma in v tujini?

»Alples bo v Sloveniji in na drugih trgih vztrajal z lastno blagovno znamko in kvalitetnim oblikovanjem. Z vztrajnim razvojem želimo biti na teh trgih konkurenčni vsem drugim ponudnikom. Naše razlikovalne lastnosti so predvsem v dizajnu in funkcijah.«

Je delo za tujega partnerja pod tujo blagovno znamko manj vredno?

»S tujim poslovnim partnerjem sodelujemo tako pri dizajnu kot pri konstrukciji, seveda pa ne moremo unovčiti lastne blagovne znamke, zato je dodana vrednost pri teh izdelkih nekoliko nižja.«

Omenjali ste padec prodaje v času od nastopa krize. Kako to uravnavate s številom zaposlenih?

»Seveda nas je manj, proizvodnjo smo optimizirali preko mehkega odpuščanja. Upam, da smo na najnižji točki proizvodnje. Za prihodnje leto se kaže polna zasedenost kapacitet. Še vedno pa bomo zaposlovali štipendiste, ki so nujno potrebni za našo zahtevno proizvodnjo.«

Kako boste v Alplesu zaključili leto?

»Pozitivno. Glede na težko situacijo je to dobro, prihodnje leto pa načrtujemo rast. Kot povedano prej, predvsem z izvozom, v Nemčijo oziroma na nemško govoreče trge. Odpira pa se tudi posel v Rusiji za opremo bančnih filial s pisarniškim pohištvom.«