Šest energetskih obnov stavb za nižje stroške in varovanje okolja

Šest gorenjskih občin se je lotilo energetske obnove šol in bazena s pomočjo švicarskega mehanizma oziroma v sklopu projekta Obnovljivi viri energije v alpskem prostoru. Gorenjska je s tem pridobila 4,9 milijona evrov tuje pomoči, v prihodnosti pa občine nižje stroške obratovanja šestih občinskih stavb.

Regionalna razvojna agencija Gorenjske (BSC Kranj) v sodelovanju s švicarsko vlado in šestimi občinami na Gorenjskem vodi projekt Obnovljivi viri v Alpskem prostoru (REAAL), s katerim energetsko obnavljajo šest stavb v občinski lasti. »Glavnina prvotno načrtovanih del bo izpeljanih do konca leta, vendar se je pri izvedbi projekta pokazalo, da lahko posamezne investicije po občinah oplemenitimo z dodatnimi energetskimi ukrepi. Razlog je v pozitivnem valutnem razmerju švicarskega franka in evra, ki nam je prinesel dodaten milijon evrov,« pojasni direktor agencije Bogo Filipič. Z dodatnim denarjem bodo v okviru potreb na posameznih lokacijah izvedli še menjavo oken (osnovna šola Žiri, osnovna šola Poljane), izolirali fasado (osnovna šola Žiri, osnovna šola Gorje) in obnovili streho (plavalni bazen Kranj) ter povsod izvedli uravnoteženje ogrevalnih sistemov in podobno, kar bo omogočilo dodatne prihranke. »Pri treh stavbah bomo med prvimi na svetu vgradili najnovejše in najmodernejše toplotne črpalke za ogrevanje velikih sistemov, « pove direktor. So pa te spremembe znova prinesle nekaj zamude, saj so morali predelati projekte in vzeti v zakup zapleteno birokratsko proceduro – vsako spremembo mora odobriti švicarska vlada. BSC Kranj je projekt zasnoval leta 2008 in vse od takrat prepričeval razna ministrstva za objavo javnih razpisov za energetsko sanacijo stavb, ki bi omogočili uvajanja energetskih ukrepov - vsakega posebej. Pred mesecem je bil objavljen razpis za energetsko obnovo stavb v občinski lasti, vendar predvsem za večje posege (nad 200.000 evrov), tako da manjše občine, ki ponavadi razpolagajo z manjšimi objekti, ne morejo kandidirati za ta sredstva. Eko sklad sicer včasih subvencije namenja tudi podjetjem in gospodinjstvom.

V začetku je ta sklad namenjal sredstva zgolj za celovit splet energetskih ukrepov (toplotni ovoj, stavbno pohištvo in ogrevalni sistem), sedaj pa tudi ločeno, kar je za vse bolj izvedljiva in privlačnejša možnost. »Gre za velik napredek. Še v letu 2008 je bilo malo navdušencev nad energetsko obnovo, danes župani občin in tudi podjetja zelo povprašujejo po subvencijah in razpisih za pomoč pri obnovi. Razlog je preprost: občutni prihranki takoj po izvedenih ukrepih,« še pove Bogo Filipič.

Občina Bled

V Osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja Bled so v sklopu projekta REAAL obnovili kotlovnico, ki so jo morali prilagoditi novemu sistemu ogrevanja s pomočjo toplotnih črpalk, je pojasnil ravnatelj Ludvik Hajdinjak. S tem, je dodal, bodo prešli na veliko cenejši in okolju prijaznejši način ogrevanja. Vrednost vseh del, ki vključujejo tudi obnovo strehe, je 600 tisoč evrov. V sklopu tega projekta, je ob tem pojasnil direktor občinske uprave Matjaž Berčon, so izdelali vrtine in postavili toplotne črpalke, na strehi pa bodo postavili tudi vzorčno fotonapetostno elektrarno. S tem bodo na leto prihranili približno četrtino energije oziroma 150.000 kilovatnih ur, razen tega bodo proizvedli okrog 25.000 kilovatnih ur zelene električne energije na leto. Z energetsko sanacijo šole bodo nadaljevali, je dejal, saj so ukrepi, ki so jih izvedli s pomočjo projekta REAAL, zgolj posamični, zato tudi ne morejo zagotavljati ustreznih učinkov. »Zato smo že pridobili idejno zasnovo za projekt energetske sanacije in rekonstrukcije osnovne šole na Bledu, ki zajema menjavo vseh oken, izolacijo zunanjih površin, menjavo kritine, preureditev tlakov, električnih in strojnih napeljav ter s tem tudi vseh sanitarnih vozlov …« Ocenjujejo, da bodo za to potrebovali okrog pet milijonov evrov. Za sredstva na razpisu ministrstva za infrastrukturo in prostor se potegujejo tudi s projektom energetske sanacije in rekonstrukcije vrtca, za katerega že pridobivajo gradbeno dovoljenje. Projekt je po besedah Matjaža Berčona vreden več kot dva milijona evrov, pri čemer računajo na 700 do 800 tisoč evrov nepovratnih sredstev.

Če bodo na razpisu uspešni, bodo obnovo začeli v letu 2014. V prihodnje naj bi prišla na vrsto tudi Vila Zora, v kateri ima sedež občina. Izvedba energetske sanacije bo tu posebej zahtevna, je razložil Berčon, saj gre za najstarejšo, 160 let staro vilo, pri kateri morajo upoštevati tudi stroga konservatorska načela. Na razpis bodo prijavili še energetsko sanacijo Zdravstvenega doma Bled, pripravljajo tudi projektno dokumentacijo za Festivalno dvorano. Večji zalogaj, je dodal Berčon, pa bo še športna dvorana, kjer ta čas poskušajo zgolj optimizirati energetske izkoristke.

Občina Gorenja vas – Poljane

»Odličen projekt, saj menjamo ogrevanje na fosilna goriva z okolju prijazno lesno biomaso ter vključujemo okolju prijazno energijo s sončno elektrarno, za celotno investicijo pa smo pridobili velik del nepovratnih sredstev,« je nad projektom navdušen gorenjevaško- poljanski župan Milan Čadež. V izvedbi projekta v Osnovni šoli Poljane vidi več pozitivnih učinkov, od prehoda na zelene vire energije do pozitivnega odnosa do okolja.

»Veliko pridobivamo s projektom Obnovljivi viri energije v alpskem prostoru,« pravi ravnateljica Metka Debeljak in našteje: »Po novem bomo uporabljali obnovljive vire energije, zamenjana okna bodo bolj tesnila, manj bo stroškov za ogrevanje.« Na strehi že obratuje sončna elektrarna, zamenjani so bili dotrajani radiatorji, kotlovnica na lesno biomaso in toplotna črpalka za ogrevanje sanitarne vode pa bo nared do konca meseca.

»V mesecu, dveh bo jasno, koliko bomo privarčevali pri ogrevanju, računamo pa, da bodo stroški s sedanjih 40 tisoč evrov padli za več kot polovico,« pojasni ravnateljica. Projekt je zanimiv tudi izobraževalno, saj bodo šolarji lahko prek zaslona v avli šole spremljali, koliko energije tisti dan pridobijo s pomočjo sončne elektrarne na strehi. Župan Čadež zagotavlja, da bodo vse energetske potratne stavbe v občinski lasti skušali s podobnimi projekti spremeniti v korist občine: »Uf, veliko je takšnih stavb, od Osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas do treh podružničnih šol, tudi Dom občine moramo energetsko obnoviti. Slednjega in zdravstveni dom smo prijavili na razpis ministrstva za infrastrukturo in prostor.«

Občina Gorje

»Prihranek pri energiji se že pozna, saj je šolska stavba bolje izolirana,« je prve rezultate energetske prenove šole v okviru projekta REAAL predstavil ravnatelj Osnovne šole Gorje Milan Rejc. Doslej so namreč zamenjali že večji del oken, na severni strani objekta bodo poskrbeli tudi za kakovostnejšo izolacijo zunanjih sten, je pojasnil župan Peter Torkar. Za ogrevanje pa bodo namesto kurilnega olja po novem uporabljali lesne sekance.

»Verjamemo, da bomo pri energiji prihranili, kolikšni bodo ti prihranki, pa se bo šele pokazalo,« je dejal Rejc in dodal, da je po njegovih informacijah že sam energent, to so lesni sekanci, na katere bodo predvidoma prešli v sredini januarja, v primerjavi s kurilnim oljem za 40 odstotkov cenejši. Razen tega so v okviru omenjenega projekta na strehi šole postavili fotonapetostno elektrarno moči štiridesetih kilovatov, ki deluje že od poletja. »V tem času smo že prihranili od dva do tri tisoč evrov pri električni energiji, « je pojasnil Rejc.

Župan poudarja, da bodo ves denar od prodaje tako proizvedene električne energije namenili izključno za nakup lesnih sekancev, kar prav tako predstavlja del prihrankov, ki so jih predvideli z energetsko sanacijo šole. Pričakuje, da bodo s prodajo električne energije na leto iztržili okrog osem tisoč evrov in za toliko torej tudi znižali stroške ogrevanja objekta, za kar so doslej odšteli dobrih 46 tisoč evrov na leto. Vrednost vseh del v okviru energetske sanacije šole je sicer znašala okrog 800 tisoč evrov.

Ta čas, je še dejal župan, nimajo v načrtu novih naložb na tem področju, saj prenova nobenega javnega objekta ne bi dosegala 200 tisoč evrov, kolikor je bila najnižja vrednost projekta, s katerim bi se lahko prijavili na razpis ministrstva za infrastrukturo in prostor. »Energetsko potraten je sicer tudi objekt vrtca, a za sedaj ne načrtujemo večje prenove, saj imamo v srednjeročnem planu gradnjo novega vrtca, « je še pojasnil župan.

Mestna občina Kranj

Energetska sanacija kranjskega pokritega olimpijskega bazena pomeni predvsem toplotno izolacijo strehe, zamenjavo pločevinaste kritine, ob tem pa tudi zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Preprečili bodo uhajanje toplote iz bazena, odpravili toplotne mostove, prav tako pa s ponjavo preprečili tudi uhajanje toplote z letnega kopališča.

»Okoli osemdeset odstotkov predvidenih del je že opravljenih, zamenjani sta dve tretjini strehe, nameščena je popolnoma nova izolacija debeline dvajset centimetrov. Prav tako so nameščeni sončni kolektorji in dve dvojni toplotni črpalki, izvajajo se električarska in strojna dela v kotlovnici. Trenutno se namešča protiprašna zaščita. Rok zaključka del je predviden za konec novembra, « pravi kranjski župan Mohor Bogataj in dodaja, da bazen zaradi prenove doslej ni bil zaprt, trenutno pa je zaprt za šole in rekreativce. Za vse naj bi ga znova odprli po 2. decembru. Če bo možno, bodo ta čas imeli treninge vsaj vaterpolisti in plavalni klubi.

»Računamo, da bomo z obnovo prihranili najmanj četrtino energentov. Pogodbena vrednost projekta je v okviru švicarskega mehanizma okoli milijon in pol evrov. Sočasno z izvedbo projekta smo izvedli tudi javno naročilo za izvedbo sanacije treh panoramskih sten na južni strani pokritega olimpijskega bazena ter namestili varčna sijala, tako da je skupna ocenjena vrednost energetske sanacije ovrednotena na skoraj dva milijona evrov,« pove Bogataj. Dodaja, da ima kranjska občina v lasti kar nekaj objektov, ki so bili zgrajeni v času, ko zahteve po toplotni izolaciji in učinkovitosti ogrevalnih sistemov niso bile takšne, kot jih zahteva današnja zakonodaja: »Mednje sodita tudi šola Predoslje in Zdravstveni dom Kranj, ki smo ju prijavili na razpis Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Če bomo na razpisu uspeli, sanacijo načrtujemo že prihodnje leto.«

Občina Kranjska Gora

S sredstvi, pridobljenimi v okviru projekta, bodo v Kranjski Gori postavili fotovoltaično elektrarno na strehi pred kratkim popolnoma obnovljene Osnovne šole Josipa Vandota. Sistem z močjo 117 kW bo začel obratovati konec tega meseca.

Gre za 332 tisoč evrov vredno investicijo, s katero bodo pri povprečni letni osončenosti 1050 ur pridobili 123 MW električne energije iz obnovljivih virov, ki jo bodo prodajali elektro gospodarstvu. Po oceni investitorja bo občina na ta način pridobila okoli 25 tisoč evrov na leto, kar je približno toliko, kolikor je tamkajšnja osnovna šola do sedaj namenjala za ogrevanje objekta. »Kot ravnateljica sem investicije vesela, saj jo vidim kot obliko varčevanja in dodaten vir energije, kar je v današnjih težkih gospodarskih časih še posebej pomembno, « je povedala ravnateljica OŠ Josipa Vandota Cvetka Pavlovčič. »Koliko denarja bomo na ta način privarčevali, pa trenutno težko ocenim, saj smo pravkar končali s temeljito in celovito obnovo šole, torej vključno z energetsko sanacijo, v okviru katere je bila narejena nova fasada ter zamenjana vrata, okna in streha objekta. Posledično bo to pomenilo tudi manjšo porabo energije; kolikšno, pa bomo videli spomladi, po končani kurilni sezoni.«

Občina Kranjska Gora je z obnovo šole v glavnem zaključila projekt energetskih sanacij stavb v javni lasti. »V preteklosti smo obnovili oziroma na novo zgradili praktično vse stavbe v občinski lasti, čaka nas le še obnova stavbe krajevne skupnosti v Ratečah. Razpis, ki ga je pred kratkim objavilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor, je žal pisan na kožo »velikim« investitorjem. Občina Kranjska Gora tako velikih investicij, s katerimi bi lahko kandidirali na omenjeni razpis, nima, zato bomo morali pri tem projektu zagotoviti lastna sredstva, « je pojasnil direktor občinske uprave v Kranjski Gori Rajko Puš.

Občina Žiri

»Predhodnik Bojan Starman se je pravilno odločil za projekt, kljub temu da je bilo v občinskem svetu kar nekaj pomislekov o vstopu v projekt. Takšni projekti plemenitijo občinski denar in uresničujejo naše želje,« žirovski del investicije pojasni župan Janez Žakelj. Občina prispeva 150 tisoč evrov, švicarska vlada 640 tisočakov.

»Sončna elektrarna deluje že od konca junija, učenci v večnamenskem prostoru prek zaslona že spremljajo, koliko energije nam daje sonce na določen dan,« prvi, že vidni učinek projekta REAAL opiše ravnatelj Marijan Žakelj. V sklopu projekta so učenci četrtega razreda popisali tudi glavne porabnike energije v šoli in ugotavljali, kje bi lahko še varčevali.

A to seveda ni vse. Zaključujejo se dela pri vgradnji toplotne črpalke, projekt so razširili še z menjavo oken in dodatno izolacijo fasade. Dela bodo opravljena do konca novembra. »Pričakujem, da bomo prihranili vsaj 50 odstotkov stroškov za ogrevanje, ki znašajo, odvisno od cene kurilnega olja, med 60 in 80 tisoč evri na leto,« je izračunal ravnatelj Žakelj. Največji porabnik energije je in bo tudi v prihodnje ostala telovadnica, ki je popolnoma neizolirana in brez pravega prezračevanja. Energetska sanacija telovadnice ni bila vključena v projekt, saj jo bodo podrli in zgradili novo dvorano, enako tudi najstarejši del šole.

Župan Žakelj je prepričan, da bodo vse stroške občine v nekaj letih pridobili nazaj zaradi prihrankov, podobno bi bilo tudi v drugih občinskih stavbah. »Stara šola (muzej) je energetsko potratna, čeprav je bila obnovljena pred kratkim, sanirati bi morali zdravstveni dom, za vrtec pa preverjamo možnost prijave na razpis, enako za dom Partizan,« pojasni župan.