Stroka za južno lokacijo, krajani za severno

Bajdova kmetija v Predosljah je na prostorsko utesnjeni lokaciji v središču vasi, kjer nima možnosti za širitev in razvoj. Kranjska občina ji je s sprejetjem odloka omogočila preselitev na lokacijo zunaj vasi, a krajevna skupnost in krajani zgornjega dela vasi z izbiro lokacije niso zadovoljni. Civilna iniciativa je že napovedala, da bo poskušala doseči razveljavitev odloka.

Kmetija Pr' Bajd, na kateri gospodari družina Sajovic, ima dolgo tradicijo, pisni viri jo prvič omenjajo leta 1825, verjetno pa je stara že več kot dvesto let. Ko je Lojze leta 1970 prevzel gospodarske vajeti na kmetiji v svoje roke, je bilo v hlevu vsega dvajset govedi. To je bila za tiste časa velika čreda, a danes, v hudi tržni konkurenci in »stiskanju« cen, se z njo ne bi dalo preživeti. Kmetija je tudi z nakupom in najemom zemljišč omogočila povečevanje črede, danes redijo okoli 160 glav živine, od tega blizu šestdeset krav molznic. Obdelujejo 23 hektarjev lastnih kmetijskih zemljišč, še okrog dvajset jih imajo v najemu. Glavna dejavnost je prireja mleka, za to imajo letno kvoto 530 tisoč litrov, pridelujejo pa tudi pšenico in ječmen.

»Tu ni več možno kmetovati«

Živina je na petih koncih, še največ jo je v hlevu, ki so ga zgradili pred tridesetimi leti, a je že zdavnaj pretesen. V takšnih razmerah molža traja skupno šest ur na dan, gnoj morajo sproti odvažati, ker ni prostora za skladiščenje. »Tu ne moremo več kmetovati, nujna je preselitev na lokacijo zunaj vasi,« je dejal Lojze in poudaril, da se za to prizadevajo že polnih štirinajst let. Najprej so razmišljali o preselitvi kmetije na lokacijo čez cesto, kjer pa bi zaradi zahtevanega odmika od električnega daljnovoda bilo na ozki parceli premalo prostora za objekte. Leta 2003 so v okviru sprememb planskih dokumentov kranjske občine dali pobudo za preselitev kmetije na lokacijo južno od ceste Kokrica–Predoslje v bližini odcepa za Ilovko, vendar zaradi posega v odprt prostor vplivnega območja kulturne dediščine posestva gradu Brdo ni bila sprejemljiva. Ko so kupili zemljišče nad vasjo, v smeri od Predoselj proti Suhi, je bilo osrednje vprašanje, kje na tej parceli naj bi umestili kmetijo – na severnem delu, ki je bližje posestvu Brdo, ali na južnem delu, ki je bližje naselju Predoslje. Po številnih pogovorih, usklajevanjih, preveritvah in terenskih ogledih, pri katerih so sodelovali Zavod za varstvo kulturne dediščine Kranj, mestna občina, kmetijska svetovalna služba, ministrstvi, pristojni za varstvo kmetijskih zemljišč in za kulturo, investitor in načrtovalci, so ugotovili, da bi bila južna lokacija primernejša od severne. Svet Mestne občine Kranj je na septembrski seji s sprejetjem odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu potrdil južno lokacijo in s tem tudi formalno izpolnil pogoje za preselitev kmetije iz središča Predoselj na obrobje vasi.

Novi hlev za dvesto govedi

Po tem odloku bodo Sajovičevi lahko na 1,2 hektarja najboljših kmetijskih zemljišč zgradili hlev za sto krav molznic in dvajset brejih telic, hlev za mlado živino z 68 ležišči za teleta in plemenske telice in 14 boksi za teleta, garažo za stroje, skladišča goriv, semen, škropiv in orodja, skladišče za seno in slamo, dva zbiralnika za gnojevko in »predjamo«, tri koritaste silose, pokrito gnojišče ter prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko in drugo potrebno infrastrukturo. »Po vseh zapletih z iskanjem primerne lokacije nam je vseeno, na katerem delu parcele bo hlev s pripadajočimi objekti. Najpomembnejše je, da bomo lahko začeli graditi in seliti kmetijo na lokacijo, kjer si bomo lahko uredili kmetovanje po sodobnih standardih. Za živino bodo boljše bivalne razmere, lažje bo ravnanje z gnojevko in gnojem, manj bo voženj skozi vas,« je dejal Lojze in dodal, da za objekte že pripravljajo načrte in da bodo z gradnjo poskušali začeti čimprej. »To ne bo farma, kot nekateri govorijo, ampak še vedno družinska kmetija, na kateri bomo redili dvesto govedi – sto krav in še približno toliko mlade živine.« Lojze in njegova žena Marjanca sta kmetijo že prepustila sinu Janezu, ki pa mu pri delu pomagajo tudi štirje bratje. Na novi lokaciji naj bi v prihodnje poleg hlevov in drugih objektov zgradili tudi hišo, postopek za to pa poteka v okviru priprave novega občinskega prostorskega načrta.

»Ne nasprotujemo selitvi, ampak lokaciji«

Ob zadovoljstvu, ki ga Bajdovim daje sprejetje odloka, je tudi precej grenkobe. Preselitev kmetije je namreč zanetila nesoglasja v vasi. Že v času javne razgrnitve prostorskega načrta, na javni obravnavi načrta pa tudi zdaj, po sprejetju odloka, se v krajevni skupnosti in predvsem med krajani, ki so najbližje načrtovani kmetiji, pojavljajo vprašanja, dvomi, pomisleki … »V javnosti se prikazuje napačna zgodba. Krajevna skupnost, še zlasti krajani zgornjega dela vasi, podpiramo kmeta in preselitev kmetije iz središča vasi, nasprotujemo pa izbrani lokaciji, to je gradnji na južnem delu parcele,« je dejal Danilo Šenk, predsednik sveta krajevne skupnosti Predoslje, in poudaril, da so strokovnjaki brez pravega razloga zavrnili že dogovorjeno severno lokacijo in kmetijo umestili v bližino stanovanjskih hiš. Krajani zgornjega dela vasi, združeni v civilno iniciativo, zdaj napovedujejo, da bodo preko pravnih sredstev (ustavnega sodišča) poskušali doseči razveljavitev odloka in dokazati krivdo občinskih mož, z vsemi sredstvi nasprotovali gradnji na južni lokaciji in še naprej podpirali preselitev na severno lokacijo ali na zemljišče sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki ga imajo Bajdovi v najemu. In zakaj nasprotujejo gradnji na južni lokaciji? Kmetija naj bi bila preblizu obstoječega naselja oz. stanovanjskih hiš, s hrupom, smradom in neustrezno prometno povezavo bi negativno vplivala na okolje in na bližnje enote kulturne dediščine, posegla bi v varovano območje, zastrla pogled na cerkev sv. Siksta in grad Brdo iz smeri vasi Suha, onemogočila gradnjo načrtovanega vzorčnega naselja ekoloških hiš … In kakšni so argumente nasprotne strani? Južna lokacija je glede vpliva na kulturno dediščino manj moteča kot severna, ki leži neposredno ob meji osrednjega območja gradu Brdo kot kulturnega spomenika državnega pomena, pa tudi vsa komunalna infrastruktura je bliže južni lokaciji. Hlev za krave bo od najbližje stanovanjske hiše oddaljen 150 metrov, hlev za mlado živino 125 metrov in lagune za gnojevko 195 metrov. Kmetija ne bo v območju varovane kulturne dediščine, temveč v vplivnem območju kulturnega spomenika. V neposredni bližini in na dvoriščih sodobno urejenih kmetij ni vonja, vonj je zaznati v notranjosti hlevov, pojavi pa se ob razvozu gnojevke, običajno je to štirikrat na leto.