Južni tok v Italijo prek Rateč?

Trasa slovenskega dela mednarodnega plinovoda Južni tok, ki naj bi tekla po Zgornjesavski dolini, je za občino Kranjska Gora nesprejemljiva.

Kranjska Gora - Prav v dneh, ko sta Slovenija in Rusija v času obiska predsednika vlade Janeza Janše v Moskvi dokončno potrdili investicijo v slovenski del plinovoda Južni tok, je občina Kranjska Gora na vlado naslovila protest proti načrtovani umestitvi plinovoda v Zgornjesavsko dolino. Mednarodni plinovod naj bi namreč po najnovejši različici Slovenijo namesto v Šempetru zapustil v Ratečah. To pomeni, da bi v Ljubljani namesto proti Primorski zavil proti Gorenjski - prek Vodic mimo Cerkelj in Kranja do Žirovnice in naprej prek Jesenic in Hrušice po Zgornjesavski dolini.

Kot pojasnjuje župan Kranjske Gore Jure Žerjav, so jim predstavniki Ljubljanskega urbanističnega zavoda konec oktobra predstavili osnutek projekta za izgradnjo plinovoda, ki naj bi v občino vstopil na Hrušici, zapustil pa naj bi jo v Ratečah. »Plinovoda, ki zahteva 40-metrski zaščitni pas, v ozki Zgornjesavski dolini ob obstoječi regionalni cesti, strugi in vodovarstvenem območju reke Save in koridorju železniške trase ni mogoče umestiti. Ob tem je občina v veliki meri v območju Triglavskega narodnega parka, upoštevati pa moramo tudi naravni rezervat Zelenci in območja Natura 2000 v Karavankah ter zahtevane odmike od obstoječih naselij,« so odločni v Kranjski Gori, kjer opozarjajo, da jim plinovod ne bi prinesel tudi nobenih gospodarskih koristi, saj se nanj ne bi mogli priključiti lokalni porabniki. Prepričani so tudi, da podpisani mednarodni sporazumi zavezujejo občino ter državo k varovanju narave.

»Gradnja plinovoda predvidenih dimenzij s plinsko postajo velikosti dveh manjših nogometnih igrišč v Ratečah, na površinah, ki so sedaj namenjene tekaškim in kolesarskim stezam, bi pomenila poleg zmanjšanja kakovosti bivanja in vizualne izpostavljenosti tudi konec turističnega razvoja občine Kranjska Gora in dodatne omejitve razvoju lokalnega prebivalstva. Zato projektu izgradnje plinovoda M10 Vodice-Rateče z okoljevarstvenega vidika, trajnostnega razvoja in pričakovane gospodarske koristi odločno nasprotujemo, « je v pismu, naslovljenem na vlado, še poudaril župan Žerjav.

Gradnja skoraj 2.500 kilometrov dolgega plinovoda Južni tok, ki bo ruski plin prek Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije pripeljal v Italijo, se bo predvidoma začela decembra letos, končana pa naj bi bila do leta 2015. V Sloveniji naj bi začeli gradili leta 2014. Naložba v slovenski del Južnega toka je vredna milijardo evrov.