Komentar: Meja po potrebi

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v iskanju dodatnega denarja, ki ga v Sloveniji, kot nas prepričujejo vsakodnevno, alarmantno primanjkuje, prišlo do navidezno zelo praktične in preproste rešitve. S spremembo meje med občinama Kamnik in Jezersko bi Kamničani dobili teritorialni stik z Avstrijo in s tem status obmejne občine. S tem bi bili v finančnem obdobju 2012-2020 upravičeni, in z njimi tudi celotna osrednjeslovenska regija, do denarja iz programa čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo. Mudi se, saj ravnokar potekajo pogajanja za evropski denar prihodnjih let in sprememba občinske meje je v interesu države, je jasno sporočilo ministrstvo. Gre za navidezno majhen poseg, za t. i. menjavo 'ena za ena', za koridor velik zgolj deset metrov v širino in dvesto metrov v dolžino, a posledice so precej večje. O tem pa, kot da ob pobudi ni bilo razmisleka. Ne gre le za majhno spremembo v meji med dvema občinama, pač pa za popolno preureditev zgodovinskih dejstev, opozarjajo Jezerjani. Poseg bi namreč zabrisal sedanjo tromejo med občinami Kamnik, Jezersko in Solčava, ki je hkrati zgodovinska tromeja dežel Kranjske, Štajerske in Koroške. Prav tako gre za mejo med vzhodnim – manj razvitim, in zahodnim – bolj razvitim delom Slovenije. Sprememba pa bi odnesla tudi sedanji stik gorenjske in savinjske regije.

Kamniški svetniki so predlog ministrstva sprejeli skorajda z navdušenjem, kako tudi ne, saj se dodatnega denarja v teh časih res ni za braniti. Pustimo ob strani ne nezanemarljivo dejstvo, da Slovenija ne zna počrpati niti tistega denarja iz Evropske unije, ki nam ga bruseljski birokrati skorajda molijo pod nos. Prav tako ni odveč izkušnja z Jezerskega, da status obmejne občine ne prinaša toliko denarja in privilegijev, kot se morda zdi birokratom v Ljubljani. A vseeno, priložnost je potrebno izkoristiti. Tako vsaj menijo v Kamniku, na drugi strani gora pa z njimi tega mnenja ne delijo, tudi zato, ker si ne želijo izgubiti meje s Solčavo. Kamničani so skupaj z ministrstvom zato že nekoliko popustili v svojih željah in pristali na začasno spremembo meje, ki bi veljala le do izteka finančnega obdobja – do leta 2020. Priročno, pravijo eni, absurdno, pa drugi. Kako se bodo stvari razpletle, bo znano v prihodnjih dneh, a dejstvo, da se zgodovinskih meja ne spreminja kar tako, po potrebi in z odloki v hitrem postopku, ostaja. Kako pa bo čez čas, ko bodo potrebe drugačne in priložnosti drugje? Bomo kot rešitev spet spremenili meje? Verjetno, saj je sveta vladar – denar.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / nedelja, 2. julij 2017 / 13:35

Čipkarski dnevi za vse generacije

Čipkarski dnevi v Železnikih, ki bodo potekali med 12. in 16. julijem, so ena redkih etnološko-turističnih prireditev v Sloveniji, ki jo neprekinjeno prirejajo že petinpetdeset let.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / nedelja, 29. julij 2018 / 19:03

Lepo je biti muzikant

Poletno gledališče Studenec je v petek gostilo krstno izvedbo domače gledališke predstave Andreasa Brandstätterja Lepo je biti muzikant. Gre za igro z glasbo Slavka in Vilka Avsenika ob 65-letnici nju...

Zanimivosti / nedelja, 29. julij 2018 / 19:02

O »krašenju« krožišč

Ogromna vinska pletenka, moped na drogu, čokoladni prestol, velikanska harmonika, cokla ... Vse to se najde v krožiščih slovenskih cest, a mnenja o tovrstnem »krašenju« so močno deljena. Za nekater...

GG Plus / nedelja, 29. julij 2018 / 19:00

Ujetniki omrežij

»Vas muči vtis, da ste na robu? Da ste, kot se reče, outsider? Če se kot outsider počutite čisto dobro, ni razlogov, da bi ukrepali. Če pa menite, da sodite bolj proti središču, je receptov več. Št...

GG Plus / nedelja, 29. julij 2018 / 18:58

Jakob Virjent in slovensko čebelarstvo

Včasih se zavemo, v čem je posebno velik pomen ribištva in čebelarstva. Gre za združenja, ki najprej zaženejo alarm, ko pride do zastrupitve rib ali čebel zaradi velikega zastrupljanja nar...

Gorenjska / nedelja, 29. julij 2018 / 18:55

V spomin: Dr. Ivan Kejžar, izredni profesor (1935–2018)

Od spoštovanega sodelavca, prijatelja, pedagoga in znanstvenika smo se poslovili v ponedeljek, 4. junija, na osrednjem kranjskem pokopališču.