Kako bodo pomagale banke

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 28. avgust 2023 / 10:56

Banke že sprejemajo ukrepe za pomoč prizadetim v poplavah, med katerimi so tudi odlogi in reprogramiranja kreditov, področje pa bo urejal tudi interventni zakon po poplavah, ki ga je vlada obravnavala včeraj.

Ljubljana, Kranj – Mineva tri tedne od poplav, v katerih so bili poškodovani tudi številni stanovanjski objekti. Od nekaterih, ki so jih poplave ali plazovi povsem uničili, so ostale zgolj kreditne obveznosti do bank, kar še dodatno povečuje stiske lastnikov. V teh dneh je tako več pozivov k prejetju ukrepov, ki bi omilili težave kreditojemalcev, ki so utrpeli škodo. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so premierja Roberta Goloba pozvali, naj vlada z bankami oblikuje ukrepe, ki bi omogočili, da se oškodovanci ponovno postavijo na noge. Za državljane, ki so bili neposredno prizadeti v poplavah, predlagajo odlog kreditnih obveznosti za 12 mesecev brez stroškov in zaračunavanja obresti v tem obdobju. Prav tako predlagajo reprogramiranje obstoječih posojil s podaljšanjem dobe odplačevanja in ugodnimi obrestnimi merami, med predlogi pa so podali tudi možnost brezplačne razvezave depozitov in vzpostavitev brezobrestnih kreditnih linij.

Predsednik vlade Robert Golob se je v torek sestal tako s predstavniki zavarovalnic kot bank, v izjavi za javnost po srečanju pa je dejal, da je skrajni čas, da se zavejo resnosti trenutka. Dogovorili so se, da bodo banke konkretne predloge oblikovale v naslednjih 48 urah, torej v četrtek, prav tako v četrtek, po pa bo vlada obravnavala tudi predlog interventnega zakona po poplavah.

Primere obravnavajo individualno

Predstavniki bank sicer po srečanju za izjave niso bili na voljo, v nadaljevanju pa povzemamo nekaj odgovorov, ki smo jih uspeli pridobiti in kažejo, da večinoma že sprejemajo ukrepe za pomoč komitentom, ki so jih prizadele poplave. V SKB tako pravijo, da rešujejo vsak primer individualno. »Moratoriji so že tako na voljo vsem, ki imajo sklenjen kredit pri nas, tako da pozivamo stranke, za katere bi bila to ustrezna rešitev, naj se oglasijo v naših poslovalnicah oz. pri svojih skrbnikih,« odgovarjajo. Kot pravijo, aktivno spremljajo razmere in skupaj s strankami iščejo najprimernejše rešitve, ki ne izhajajo le s področja financiranja, temveč tudi dnevnega poslovanja, med katerimi je denimo tudi izdajanje nadomestnih kartic in razvezave depozitov.

V Unicredit Banki informacije o škodi njihovih strank še zbirajo, na podlagi tega pa bodo pripravili »aktivnosti za blažitev posledic poplav«. Medtem pa že omogočajo brezplačno predčasno prekinitev vezanega depozita.

V Deželni banki primere obravnavajo individualno in se odločajo sproti, »s ciljem, da strankam olajšamo trenutne razmere«. Brezplačno izdajajo tudi nadomestne plačilne kartice.

V Banki Sparkasse podobno kot v času pandemije covida-19 oblikujejo lastne ukrepe. Za fizične osebe tako nudijo odlog vračila glavnice za obdobje 12 mesecev brez stroškov odobritve in dodatka h kreditni pogodbi ter nov potrošniški ali stanovanjski kredit za sanacijo škode brez stroškov odobritve in z ugodno obrestno mero.

Kot je po poročanju STA za Radio Slovenija povedal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, naj se stranke obrnejo na svetovalce, banka pa do takrat ne bo terjala poplačila. Kot so že pred dnevi sporočili iz banke, so pripravili lastne ukrepe, med katerimi je tudi ugodnejša posojilna linija v višini sto milijonov evrov, in po potrebi moratorije na odplačila posojilnih obveznosti.

Tudi v Gorenjski banki primere obravnavajo individualno, komitentom, ki so utrpeli škodo zaradi poplav, pa pomagajo tudi z oprostitvijo stroškov nekaterih storitev.

Obdavčeni dobički in ljudske obveznice

Ob visokih ravneh dobičkov, ki jih beležijo banke – po zadnjih podatkih Banke Slovenije so v prvi polovici leta ustvarile 533,1 milijona evrov dobička pred davki – so glasni tudi pozivi o njihovi obdavčitvi, že nekaj časa pa je precej govora tudi o izdaji t. i. ljudske obveznice, s katero bi se država lahko zadolžila pri prebivalstvu, ki v depozitih kljub nizkim obrestnim meram hrani dobrih 26 milijard evrov. To možnost podpirajo denimo tudi pri ZPS, kjer bi sredstva, zbrana s prodajo, namenili izključno financiranju infrastrukturne obnove po naravnih nesrečah. »S tem bi omogočili državljanom večjo donosnost in njihovo aktivno vključitev v proces obnove, hkrati pa bi tak ukrep nudil stabilen in dolgoročen namenski vir financiranja projektov države,« so zapisali v pismu predsedniku vlade.