Na mizi Sraka, sledi še Lojzek

Frenk Svetina iz Zasipa pri Bledu si je za cilj postavil izdelati radijsko vodene modele vseh Bloudkovih letal.

Kdo vas je navdušil za modelarstvo in koliko časa se že ukvarjate s tem?

»Z modelarstvom se ukvarjam že od osnovne šole, saj sem že takrat obiskoval modelarske krožke. Potem pa hočeš vedno več. Za izdelavo letalskih modelov me je navdihnil nekdanji sosed Albin Novak, po poklicu pilot. V svoji delavnici je restavriral rusko dvokrilno letalo Polikarpov - PO 2. Sam sem sočasno izdelal model tega letala. Tako sem začel z njegovo pomočjo izdelovati modele maket starejših letal. Ves čas mi je pomagal z nasveti in načrti. Tudi veliko materiala, predvsem lesa sem dobil v njegovi delavnici. Nekoč sem prišel do njega z načrtom nemške Štuke. V 'jezi' mi je svetoval, naj izdelam kakšno letalo slovenskih konstruktorjev. Tako sem začel z izdelavo modela Matajur - KB 6. Naslednji je bil Aero 3, repliko katerega so imeli na leškem letališču okoli leta 1955. Sočasno sem izdelal še model vojaškega letala Pilatus - PC 6 in Kuhljevo Minimo.«

Kako ste prišli na idejo, da izdelate modele Bloudkovih letal?

»Ob praznovanju stoletnice rojstva Edvarda Rusjana je Albin izdelal najprej model in nato repliko Ede 5 in z njo tudi poletel. Istočasno se je približevala stoletnica rojstva Stanka Bloudka. Tako sva z Albinom prišla na idejo, da bi izdelal eno od Bloudkovih letal. Odločil sem se za izdelavo makete drugega letala Libela. To letalo so potem uporabili tudi v dokumentarnem filmu Leteči človek, ki so ga predlani posneli ob njegovi stoletnici.«

Zakaj ste se najprej lotili Libele?

»Za Libelo sem dobil načrt oziroma skico in nekaj fotografij. Pred tem letala nisem poznal. Takoj mi je postalo zanimivo. Ko sem jo končal, pa sem se odločil, da bi naredil modele vseh štirih Bloudkovih letal.«

Kaj vam je pri Bloudkovih letalih predstavljalo poseben izziv?

»Velik izziv mi predstavlja sam Bloudek kot slovenski konstruktor. Pri letalih pa to, da zanje sploh ni načrtov. Obstajajo zgolj skice in nekaj fotografij, kar mi je v pomoč za izdelavo modela.«

Kako se torej lotite izdelave modela?

»Povsem od začetka, z izdelavo načrta. Pri tem mi pomaga programer Tomaž Tičar, ki je prav tako modelar. Skico vnese v program in izriše detajle. Rebra za Račka so bila izrezana na rezkalniku. Težko bi namreč izdelal vsako rebro posebej, ker so različna in bi mi to vzelo veliko časa. Od tu najprej pa vse izdelam ročno. Najprej sestavo trupa, kril, višinskega in smernega krmila. Z mojimi modeli potem leti 'moj pilot', prav tako modelar Kristjan Brejc. On je vešč letenja radijsko vodenih modelov, velik izziv pa mu je letenje z 'oldtajmerji'. Mene samo letenje ne zanima preveč. Vsi moji modeli so izdelani v razmerju 1:4.«

Ste kdaj izračunali, koliko ur dela vložite v tak model?

»Tega nisem nikoli štel. Lahko mi verjamete, da jih je veliko. Za vsak model porabim vsaj nekaj mesecev, pa tudi leta. Odvisno od same zahtevnosti izdelave modela. Ob službi v gostinstvu sem imel pozimi veliko časa in takrat sem to delal. Sedaj pa se temu 'konjičku' posvečam bolj zvečer in ob deževnih dnevih.«

Kaj pa vam pomeni ta konjiček, saj je to zelo natančno delo, ki zahteva precej potrpežljivosti?

»V tem uživam, samo delo me sprošča. Marsikdo, ki me vidi pri delu s temi majhnimi delci, se čudi moji potrpežljivosti in pravi, da sam tega ne bi počel. Treba je imeti kar nekaj znanja. Veliko stvari pa je treba izdelati po 'svoji glavi'. Če obstaja samo skica, so na njej samo glavni detajli, ostalo pa je treba nekako izdelati. Pomagam si s fotografijami. Problem je v tem, da so fotografije stare in se marsikateri detajl zelo težko razbere.«

Koliko stane izdelava nekega takega modela, ki so vsi tudi daljinsko vodeni?

»Vsaj nekaj tisoč evrov, saj že samo motor, na primer za Račka stane okrog šesto evrov. Strošek so tudi pripomočki za krmiljenje, platno za prekrivanje, kolesa …«

Niste pa nikoli razmišljali, da bi jih izdelovali za prodajo?

»Ne, to je zgolj konjiček. Albin je predlagal, da bi moje in tudi modele drugih modelarjev zbrali na enem mestu, saj gre za zgodovinsko zapuščino. Nekaj jih je ta čas razstavljenih v radovljiški graščini. Z županom Cirilom Globočnikom pa se dogovarjamo, da bi na ravni Občine Radovljica uredili prostor v graščini in te modele trajno razstavili v muzeju.«

Po Libeli ste izdelali še Bloudkovo prvo letalo Raček. Kateri je naslednji na vrsti?

»Na mizi imam že načrt Srake, prav tako Bloudkovega letala. To je bilo prvo letalo, izdelano po 1. svetovni vojni v Sloveniji.«

Imate že kakšen izziv tudi za naprej?

»Krog Bloudkovih imam namen zaključiti z maketo zadnjega njegovega letala Lojzka.«