V podjetjih visoka poslovna škoda

Največ škode v gospodarstvu so poplave tokrat povzročile v Bohinju, Lip Bledu in Gorenjskih elektrarnah pa tudi v podjetjih ob Savi v Kranju. Škode za več sto tisoč evrov.

»Najhuje je bilo v Bohinju, predvsem v Lip Bledu, podrobnih podatkov za sedaj še nimamo, saj škodo v podjetjih še ocenjujejo. Na srečo nas je huda ura v večji meri obšla,« je o posledicah minulega deževja in poplav, ki so katastrofalno prizadele predvsem Podravje, povedala Špela Lapuh iz območne gospodarske zbornice za Gorenjsko Kranj. Več podatkov bo znanih v prihodnjih dneh, znano pa je, da je bil v Radovljici poplavljen Grafični atelje Tom, v Podnartu je (poleg drugih objektov) zalilo parkirišče podjetja Atotech, zaposleni v podjetju Hennlich pa zaradi poplavljene ceste niso mogli domov.

Meteorna voda zalila proizvodnjo

Še največ škode na Gorenjskem so utrpeli v Lip Bledu, kjer je voda naenkrat zalila proizvodnjo in skladišče. »Proizvodne linije, ki so bile poplavljene, smo znova zagnali v torek dopoldne, vse linije zgodaj popoldne. Materialno škodo še ocenjujemo, znašala naj bi med dvajset in trideset tisoč evri, izpad zaradi prekinjenega dela pa več, med 120 in 140 tisoč evri. Na srečo smo zavarovani,« je pojasnil izvršni direktor Janko Cerkovnik.

Poplave v obsegu, kot so Lip Bled prizadele v noči na ponedeljek, niso običajne. Dotok meteornih voda je bil veliko večji od kapacitet sistema odvodnjavanja, zato je voda vdrla skozi talne jaške v proizvodne prostore. Zaradi nanosa listja, trave in vej se je delno zamašil jašek zunaj tovarne, voda je začela odtekati do celotne zahodne strani hale in nato skozi proizvodnjo. »Tokrat se lahko zahvalimo zaposlenim, gasilcem, civilni zaščiti in lastnikom zemljišč, ki so omogočili preusmeritev dotoka te vode v drug propust, vendar bo ureditev dotokov z zemljišč v občini Gorje ter čiščenje vodnih kanalov morala biti prioriteta za dolgoročno rešitev tovrstnih težav,« meni Cerkovnik.

Kljub tem težavam in znanim težavam v gospodarstvu bodo v Lip Bled leto zaključili pozitivno, vendar bo dobiček manjši od pričakovanega tudi zaradi zadnjih poplav. Količinsko bodo izpad proizvodnje nadomestili z delom v nadurah, sobotah in ponoči, kar pa predstavlja dodatne stroške.

Škoda na nabrežinah

Dobro pripravljeni, a še vedno z velikimi težavami, so minule poplave preživeli v Gorenjskih elektrarnah, hčerinski družbi Elektra Gorenjske. »Najhuje je bilo v Bohinju,« ugotavlja direktor Aleš Ažman in razloži, da so se na obilno deževje in narasle vode v Gorenjskih elektrarnah, ki upravlja 15 hidroelektrarn na Gorenjskem, dobro pripravili. Od 25. oktobra do 5. novembra so zaradi padavin ustavljati posamezne hidroelektrarne in posledično preprečili škodo, ki bi jo na objektih povzročile naplavine in visoke vode, na 5. novembra pa so ustavili vse hidroelektrarne, poostrili nadzor na vseh lokacijah, spremljali naraščanje vode in pripravili ustrezne zaščite.

Na lokacijah, kjer je bila voda v jezovih na zgornjem robu, tako je bilo pri HE Standard, ki stoji na sotočju rek Save in Kokre v Kranju, so na pomoč preventivno poklicali gasilce. »Po prvih ogledih (končna ocena bo možna, ko bodo pretoki voda upadli), je največ škode na zunanjih nabrežinah hidroelektrarn, kjer bodo potrebne gradbene sanacije,« je pojasnil Ažman. Največ infrastrukturnih nevšečnosti je bilo pri objektu HE Soteska, kjer je zaradi narasle Save Bohinjke voda poplavila cestišče, s tem pa je bil v ponedeljek onemogočen dostop do Bohinja.

Do škode v objektu je prišlo v HE Savica v Bohinju, kjer je voda zalila prostore pod strojnico v višini 40 centimetrov. Podrobnejša ocena poškodb bo možna v prihodnjih dneh. »Ta teden na vseh lokacijah odstranjujemo naplavine z namenom, da bodo hidroelektrarne spet začele obratovati, saj je bilo zaradi neobratovanja dnevno izgubljenih več kot sto tisoč kilovatnih ur električne energije. O končni škodi je še težko govoriti. Po prvi oceni bodo sanacijska dela predvsem gradbene narave, kar pa lahko znaša več deset tisoč evrov,« je ocenil direktor. Kolikšna je škoda zaradi neobratovanja, bo znano šele potem, ko bodo vse elektrarne znova lahko polno zagnali.

Dobro pripravljeni na poplave

»Škoda je celo manjša, kot sem pričakoval, vendar gre to na račun dobre priprave in požrtvovalnih gasilcev,« pravi Tom Potočar iz Grafičnega ateljeja Tom. Ker je bil objekt pred leti že pod vodo, so okoli njega zgradili nasip in tudi notranjost uredili za primere poplav. Škode je kljub temu tudi tokrat za več tisoč evrov, zraven je treba prišteti še poslovno škodo, saj ta teden atelje ni obratoval - prostore je bilo treba najprej očistiti.

Poplavljalo je tudi v Savskem logu in Struževem v Kranju. »Oh, tega smo že vajeni,« je povedala Klavdija Kopar iz podjetja Klima Belehar: »To je že naša tretja poplava, v tem času smo se veliko naučili. Vse talne obloge smo zamenjali s keramičnimi ploščicami, material in stroje smo postavili na palete.« Nekaj škode je nastalo, a ne veliko, več težav je bilo s čiščenjem mulja, morali bodo tudi prepleskati stene.

Ob prvih poplavah, leta 2007, je bilo povsem drugače, saj je zalilo vse omare in fascikle ter uničilo, kar se je uničiti dalo. »Tokrat se lahko za minimalno škodo zahvalimo tudi stražiškim gasilcem, ki so nam pomagali pri čiščenju,« še pove Klavdija Kopar. Tudi v podjetju Iskraemeco ni bilo hude ure. »Posebnih težav niti škode ni bilo. Vklopili so se alarmi za vdor podtalne vode, zato so prišli gasilci in preventivno prečrpali vodo, še preden bi lahko prišlo do škode,« je povedala Milena Rakun.

V Železnikih mirno

Kako je bilo v Železnikih, Selško dolino in Škofjo Loko je pred petimi leti prizadela huda vodna ujma. Marko Lotrič iz Meroslovnega laboratorija Lotrič v Selcih, pred petimi leti je bil njihov objekt kot otoček sredi jezera, pravi, da je bila Selška Sora sicer visoka, vendar ni prestopila bregov, škode ni bilo. Morda so k temu pripomogli tudi protipoplavni ukrepi, ki sta jih država in občina opravili v zadnjih letih.

»Nekateri (hudourniški) potoki, ki so običajno prestopali, tokrat niso prešli kritične meje,« je povedal Franc Zupanc, direktor Alplesa, in dodal, da bi bilo ob padavinah, ki so jih doživeli v Poljanski dolini, drugače: »Tokrat smo dobili novo opozorilo, da lahko v dveh, treh urah znova doživimo uničenje in so zadrževalniki vode nujnost.« Poplavna varnost še ni optimalna, so pa v podjetjih v Železnikih na morebitne nove težave bolje pripravljeni. »Veliko smo naredili na tem področju, med drugim imamo hidravlična vrata in povratne ventile, morda bi se lahko podjetja iz drugih koncev Slovenije pri nas celo učila, kako preprečiti večjo škodo,« pove Zupanc, ki se še živo spominja odpravljanja posledic katastrofalnih poplav pred petimi leti. Kar teden dni so takrat v Alplesu le čistili proizvodnjo, sanacija vseh strojev v proizvodnji je trajala tudi cel mesec, poslovno škodo so čutili še veliko dlje.

In kako je bilo v Poljanski dolini? »Tokrat je bila voda povsem na robu - dvorišče je bilo poplavljeno, v klet pa ni prišla,« je povedal Boštjan Poljanšek iz gostilne Na Vidmu v Poljanah. Klet je že večkrat poplavilo, nazadnje pred dobrim tednom, vendar je Poljanšek na te primere pripravljen: »Zapremo vse možne dohode vode, pripravimo tudi črpalko in peči, da bi bila škoda minimalna. Pred dvema letoma, ob zadnjih hudih poplavah, je bilo drugače, saj ob visoki vodi tudi takšni ukrepi ne zadostujejo in smo imeli nekaj tisoč evrov škode.«

Ob obilnem deževju običajno poplavlja tudi proizvodne prostore Šeširja na Spodnjem trgu v Škofji Loki. »Naredili smo vse, da se ubranimo poplavam. Talna voda se je sicer pojavila, vendar smo stroje in material dvignili in škode tokrat na srečo ni bilo,« je povedal direktor Miro Pinterič in dodal, da pa v podjetju še vedno čutijo posledice poplav iz leta 2007.