Živijo v nagnjeni hiši

Jelenčevi iz Smoleve nad Železniki so stanovanjsko hišo nevede zgradili sredi zemeljskega plazu, ki se je kasneje ´prebudil´, zato je hišo nagnilo za skoraj deset centimetrov. Krožniki ne smejo biti polni juhe, okna in vrata se zapirajo kar sama, v kleti je napelo tla ...

Smoleva - Si predstavljate, da se komaj dobro preselite v novo hišo, ki ste jo gradili vrsto let, nato pa se izkaže, da stoji sredi gromozanskega zemeljskega plazu, za katerega nihče ne ve, kako dolgo, če sploh, bo še zdržal na pobočju? To se je pred dobrim desetletjem zgodilo Jelenčevim v Smolevi, hriboviti vasici nad Železniki z nekaj več kot 50 prebivalci. Po prvotnih načrtih je danes 60-letni Franc Jelenc z družino nameraval obnoviti staro domačo hišo v strmem pobočju. Po prvih obnovitvenih posegih so se po hiši pojavile razpoke, kar so tedaj pripisali starosti objekta in težkemu tovornemu prometu, ki je potekal mimo, ko so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v vasi gradili nove hiše. Stara hiša se je nazadnje skorajda razklala, bivanje v njej pa je bilo prenevarno, zato so poleg nje hiteli graditi novo hišo.

Že kmalu po vselitvi v novo hišo leta 1999 se je ta začela posedati, skrivnostno so se v stenah pojavile tudi razpoke. Kasneje se je izkazalo, da so Jelenčevi hišo postavili sredi obsežnega zemeljskega plazu, ki se je izraziteje začel premikati šele po potresu v Posočju leta 1998, ko so si podtalne vode utrle drugo pot. V naslednjih letih so sledile še intenzivne padavine, za Jelenčeve pa se je začela prava nočna mora. Hiša se je vedno bolj nagibala in odmikala od svoje prvotne lege. V strahu so živeli vse do lani, ko je država 150 metrov dolg in tudi do 90 metrov širok plaz dokončno sanirala.

Kljub temu so njegove posledice pri Jelenčevih vidne še danes. »Vsaka etaža je nagnjena za približno tri centimetre, nagib celotne hiše pa tako znaša okoli devet centimetrov,« pove Franc Jelenc. Da hiša 'visi' proti dolini, pokaže že krožnik z juho, ki steče bolj na eno stran, okna in vrata ne obstanejo na mestu in se sama zapirajo oz. odpirajo, nagibanje hiše je v kleti napelo tla … »Navadili smo se, da je hiša nagnjena, je pa zoprno,« priznava Jelenc. A življenje pred dokončno sanacijo plazu je bilo še mnogo bolj neprijetno. »Strah je bil najbolj izrazit ob večjih padavinah. Ko si šel spat, si poslušal pokanje ob premikanju hiše, slišal si 'grušt', pa nič nisi mogel pomagati,« se spominja in ob tem pokaže fotografijo zdaj že sanirane 25-centimetrske luknje, ki je zaradi plazenja zazevala med hišo in pločnikom za njo. Staro hišo so zaradi poškodb, ki jih je povzročil plaz, morali podreti, prav tako tudi kozolec toplar iz leta 1864. Jelenc v prihodnje namerava zravnati tudi napeta tla v kleti, a čaka, da se teren res povsem umiri po lani dokončani sanaciji plazu.

Država je plaz, ki je ogrožal še nekaj drugih družin v vasi, 'ukrotila' s kamnitim podpornim zidom pod dostopno cesto, kamnito zložbo in dvema pilotnima stenama, sanirali pa so tudi hišo Jelenčevih in ji zagotovili trajno stabilnost. »Sanacija je bila res obsežna in zahtevna. Če zdaj nismo varni, potem pa res ne vem več, kdaj bomo,« pravi Jelenc in doda, da so pristojni poskrbeli tudi za namestitev naprave, ki beleži morebitne premike zemljine. Vesel je, da z ženo in najmlajšim od treh sinov lahko še naprej živijo v novozgrajeni hiši in obdelujejo kmetijo, a če bi prej vedel, da je to potencialno plazljivo in ne le vodnato območje, bi se gradnje lotil pri bližnjem kozolcu.

Za Jelenčeve se je torej kljub letom strahu in negotovosti, kot kaže zaenkrat, vse dobro izteklo, upajmo le, da ne bomo kmalu poročali o podobni zgodbi, saj so se menda na eni od hiš v Smolevi nedavno pojavile razpoke.