Komu mar?

Za težave, ki se dogajajo naglušnim in oglušelim. Junija me je na posvetu o uporabi slovenskega znakovnega jezika (SZJ) v izobraževanju presenetil odziv gostujočega - direktorja direktorata za šolstvo Alena Kofola.

Po kratkih uvodnih nagovorih in pozdravih je omenjeni gospod povedal svoj nagovor, ob tem seveda izpostavil ves trud, ki ga vlagajo v razumevanje težav, nam zaželel prijeten posvet ter se opravičil, da ima nujne obveznosti. Še preden so bila na vrsti predavanja, ki so izpostavljala problematiko gluhih in naglušnih v komunikaciji in s tem določene težave pri kakovostnem šolskem delu.

 

No, seveda je verjetno, da je oseba tako zasedena in nujno potrebna nekje drugje, čeprav je v njeni pristojnosti tudi sodelovanje z invalidno problematiko. Sama sem bila presenečena nad občutkom brezbrižnosti, ki ga je s svojim odhodom sprožil gospod Kofol. Celoten posvet je bil zanimiv in je podal predvsem uvid v težave, s katerimi se soočajo v sklopu izobraževanj.

 

Nedavno pa je prav tak odnos pokazal tudi minister za delo, družino in socialne zadeve g. Vizjak. Ob Mednarodnem dnevu gluhih in naglušnih in obletnici krškega društva je imel na enourni slovesnosti prijazen nagovor. Poudarjeno je bilo razumevanje težav, način dela na ministrstvu, ki dela v dobrobit invalidne populacije. Zaželeno je bilo seveda še naprej uspešno delo in druženje, sledilo je opravičilo in zapuščanje dvorane pred presenečeno množico gluhih in naglušnih, pa tudi slišečih poslušalcev. Vse tiste besede, ki so bile, kot so vedno v nagovorih, lepo povedane, je odnesel jesenski veter. Lepo bi bilo, če bi gospod Vizjak ostal in s tem vsaj malenkostno pokazal empatijo, če se že ne da v teh varčevalnih dneh ponuditi sredstev, ki jih predvsem naglušni potrebujemo pri nakupu pripomočkov. Da bi čisto kratko začutil, kako težko je biti omejen v komunikaciji v današnjem svetu. Kaj dejansko to pomeni.

 

Žalostno dejstvo je, da je naglušnost v porastu. Gluhih je pravzaprav relativno majhno število; po podatkih zveze gluhih in naglušnih okoli dva tisoč. Uporabnikov slušnih aparatov nas je okoli 50 tisoč. In koliko je še tistih, ki svojih težav ne prepoznajo ali pa si jih nočejo priznati?!.

 

Dejstvo je, da gluhi in naglušni ne prirejamo prireditev le sami zase. Želimo opozoriti na to, kaj pomeni izgubiti možnost dobre verbalne komunikacije v vsakem okolju in kam lahko to vodi.

 

S takim ravnanjem se je meni pokazal odnos slovenskih političnih predstavnikov in težko verjamem, da se bodo lepo zveneče besede uresničile, da gluhi in naglušni ne bomo še naprej populacija z najmanj priznanimi in uveljavljenimi pravicami v Republiki Sloveniji.

 

Darja Pajk,

dipl. delovna terapevtka,

Auris Kranj