Morala in poštenost

Včasih, vsaj tako sem mislila, je bila poštenost na prvem mestu. Danes pa mislim, da je morala le za majhne ljudi.

Imeli smo nešteto podjetij, ki so bila tudi zunaj naše domovine poznana in jih ni bilo težko spraviti na trg. Ta podjetja so v kratkem času vsa propadla - ostali so okostnjaki. Le kdo je odgovoren, da se je nekaj ljudi lahko tako hitro prilastilo in za sebe iztržilo vse, kar se je dalo. Ali naša vlada, ki smo jo vsi volili, tega prej ni opazila in takoj začela te ljudi kaznovati. Mogoče so imeli tudi oni korist od tega? Že pred nekaj leti sem rekla, da rabimo dve generaciji, da bodo sposobni voditi tako malo državo. Edino, kar me skrbi, je, da bo do takrat prodano še tisto premoženje, kar ga še imamo, a takrat se ne bo več govorilo slovensko. Naš parlament pa je bil že od prvega trenutka nesposoben, da bi takrat, ko je bilo potrebno, udaril po mizi in rekel, tako ne gre več. Saj če pogledamo, kaj se danes dogaja, bi človek lahko samo jokal. Imamo štiri oporečne poslance, ki bi, če bi imeli malo vesti, morali sami odstopiti, pa se nihče noče odpovedati dobri plači. Vsi drugi pa ne naredijo ničesar. Po svetu so poslanci za veliko manjše stvari odstopali sami ali pa jih je parlament odpustil. Zaupanje v vlado je vedno manjše in bo verjetno vedno manj ljudi, ki bodo šli na volitve. Pred nekaj leti sem se vrnila iz Švice. Pri nas se pogajamo, kateri avto je dovolj dober za poslance. Poslanci v Švici pa se vozijo v službo z javnimi prevozniki, vlaki, tramvaji, le malokdo se pripelje z avtomobilom.

 

V dnevnih časopisih piše o previsokih menedžerskih plačah in malokdaj se je zgodilo, da je nekdo moral vrniti denar nazaj.

 

To sem napisala, ker ste vi večkrat ponavljali, da smo mala Švica. Brez upanja. Ali kdo pomisli, da so v Sloveniji ljudje že lačni?

 

Margareta Mlinar,

Škofja Loka