Poštarjev to poletje ne bodo klicali z dopustov

Na Pošti Slovenije so se pred glavnino poletnih dopustov s sindikatoma dogovorili, da pismonoš ne bodo več pozivali, naj se predčasno vrnejo z dopustov. Na Gorenjskem letos ukinjene tri redne pošte.

Kranj – Tudi Pošta Slovenije se že nekaj časa srečuje s pomanjkanjem ustreznih kadrov, predvsem na področju dostave, kar se vse bolj odraža v preobremenjenosti zaposlenih. In to je številne že spodbudilo k menjavi službe. Kadrovska stiska se še zlasti pozna poleti, ko zaposleni koristijo letne dopuste. Prihajalo je celo do situacij, da so zaposlene pozivali, naj se z odobrenega dopusta predčasno vrnejo v službo. Letos se to ne bi smelo več dogajati, če se bo Pošta Slovenije držala dogovora, ki ga je po večmesečnih pogajanjih sredi julija sklenila z obema reprezentativnima sindikatoma. Sklenjeni dogovor namreč med drugim vsebuje tudi določilo, da delodajalec zaposlenih v poštnem prometu ne sme klicati oziroma pozivati, da se z odobrenega dvotedenskega letnega dopusta vrnejo na delo, veljati pa je začelo takoj. Poleg tega se je družba zavezala, da bo vsem delavcem v poštnem prometu viške ur za julij in avgust plačala takoj oziroma pri naslednji plači – in ne šele konec leta, kakor je bilo urejeno do sedaj. Dogovorili so se še glede organizacije dela v poletnih mesecih.

Dogovor je bil nujen

»Ta dogovor je bil nujen, saj so bili delavci v poštnem prometu že zelo nezadovoljni s pogoji dela. A pogajanja še nismo končali in jih bomo glede ostalih odprtih vprašanj jeseni nadaljevali,« je povedal Saša Gržinić, predsednik Sindikata poštnih delavcev KS90.

Tudi na Pošti Slovenije so napovedali, da se bo socialni dialog z zaposlenimi jeseni nadaljeval. »V interesu vodstva in zaposlenih na Pošti Slovenije je, da je zagotovljeno čim bolj zdravo delovno okolje za vse zaposlene na Pošti Slovenije. Zato si s socialnimi partnerji prizadevamo najti skupni jezik, hkrati pa moramo upoštevati pričakovanja lastnika glede donosnosti poslovanja in skrbeti za dolgoročno vzdržno poslovanje Pošte Slovenije. V zvezi z odprtimi vprašanji in pobudami v družbi vseskozi poteka socialni dialog,« so poudarili. Ob tem so pojasnili, da so konec lanskega leta s sindikatoma že podpisali dogovor o ureditvi nekaterih odprtih vprašanj, skupna vrednost dogovorjenih ukrepov pa na letni ravni znaša 6,8 milijona evrov. Med drugim so se zaposlenim v prometu letos povišale osnovne bruto plače do vključno sedmega tarifnega razreda, že lani so zaposlili dodatne delavce v dostavi in ukinili sobotno dostavo, ki se izvaja le še v ožjih okoliših pošt, in druge ukrepe.

Zaposlujejo tudi tujce

Pošta Slovenije sicer problematiko pomanjkanja delovne sile, ki je po njihovem rezultat rasti paketnih in logističnih storitev ter visoke fluktuacije, skuša reševati tudi z zaposlovanjem tujcev, deloma pa tudi z najemom študentov. Letos so tako na delovnem mestu pomožni delavec zaposlili tudi dvajset delavcev iz Srbije, ki jih bodo po usposabljanju in opravljenem tečaju slovenskega jezika prerazporedili na delovno mesto pismonoše. »V januarju smo v Bosni in Hercegovini razpisali dvajset prostih delovnih mest za pismonoše, sicer pa bomo tuje državljane zaposlovali v skladu s potrebami delovnega procesa, prednost pri zaposlitvi pa imajo vsekakor državljani Republike Slovenije,« so nam pojasnili. Dodatno zaposlovanje načrtujejo tudi na Gorenjskem, kjer želijo zaposliti deset pismonoš za izvajanje dostave na območjih Jesenic, Kranja ter Škofje Loke s širšo okolico.

Zaprli že več kot štirideset pošt

Medtem ko Pošta Slovenije na eni strani želi zaposliti dodatne pismonoše, pa na drugi strani ukinja pošte v manjših krajih, kar sami poimenujejo optimizacija poštnega omrežja. Od leta 2012, ko so bile preoblikovane prve tri pošte, do junija letos so preoblikovali že 146 pošt, 44 so jih zaprli, vzpostavili pa so tudi 25 premičnih pošt. Poštno omrežje danes sestavlja 508 t. i. kontaktnih točk, kamor poleg rednih pošt sodijo še pogodbene in premične, so razložili. Ob tem na osnovi pogodbenega dogovora omogočajo oddajo in prevzem pošiljke tudi na 114 Petrolovih bencinskih servisih, vzpostavljena je tudi mreža avtomatiziranih samopostrežnih točk, kot je mreža paketomatov PS ter samopostrežnih točk 24/7.

Ukinjanje oziroma preoblikovanje pošt občutimo tudi na Gorenjskem. Samo letos sta bili ukinjeni pošti Sorica in Blejska Dobrava, do konca leta pa na Pošti Slovenije napovedujejo še ukinitev pošte v Mavčičah, medtem ko bodo za pošto v Žabnici poskušali v sodelovanju z lokalno skupnostjo poiskati ustreznega poslovnega partnerja za pogodbeno pošto. Poleg tega so za pogodbene pošte Duplje, Križe, Zgornja Besnica, Kamna Gorica in Gozd - Martuljek poslovni partnerji odpovedali pogodbe, zato že iščejo nove kandidate, ki bi bili v teh krajih pripravljeni še naprej izvajati pogodbeno pošto. V Pošti Slovenije sicer zagotavljajo, da ne glede na to, ali gre za redno ali pogodbeno pošto ali pa za zaprtje pošte oz. vzpostavitev t. i. pismonoške pošte, zagotavljajo poštne storitve prebivalcem na teh območjih v skladu z veljavno zakonodajo. »Odločitve o tem, katere pošte bodo še v naslednjih letih na Gorenjskem ukinjene, v tem trenutku ne moremo podati, saj so ukinitve pošt odvisne od več dejavnikov,« so nam odgovorili. Trenutno je sicer na Gorenjskem 36 rednih pošt, 13 pogodbenih in ena premična pošta, organizirani pa imajo tudi dve pismonoški pošti.

Nagel upad poštnih storitev

Kot razlog za optimizacijo poštnega omrežja Pošta Slovenije navaja predvsem naglo upadanje storitev na poštnih okencih. V zadnjih dveh letih so tako beležili 32-odstotni upad pisemskih pošiljk, padec univerzalne poštne storitve je bil kar 52-odstoten. Še večji upad, za 63 odstotkov, so beležili pri plačilnih storitvah. »Tudi v prihodnje se bo način strežbe naših strank še spreminjal. Vse manj bo situacij, ko bodo morale stranke fizično obiskati pošto, da bi opravile neko storitev,« napovedujejo.

Optimizacija in modernizacija poštnega omrežja sta sicer pomembni smernici delovanja in poslovanja tudi vseh ostalih poštnih operaterjev v Evropski uniji, še opozarjajo na Pošti Slovenija in poudarjajo, da imajo v primerjavi z nekaterimi evropskimi državami še vedno precej visok delež lastnih pošt. V Sloveniji ta delež znaša 71 odstotkov, medtem ko imajo na primer v Nemčiji samo 0,1 odstotka lastnih pošt, na Nizozemskem 0,3 odstotka, vse druge so pogodbene. Majhen delež lastnih pošt imajo še Velika Britanija (3,2 odstotka), Irska (4,3 odstotka), Finska (9,3 odstotka) in Danska (10,4 odstotka).