Odgovor svetniku Marjanu Vidicu v Deželnih novicah, 5. 10. 2012

Najprej moramo povedati, da na občinski seji ni bil navzoč predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije območne enote Bled (ZGS), temveč predstavnik Zavoda RS za varstvo narave, ki je predstavil razloge za preklic občinskega odloka Obla gorica.

Ker pa je Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Bled (ZGS) pri tej tematiki aktivno sodeloval, bi javnosti radi predstavili naš pogled na Oblo gorico.

 

ZGS je na podlagi naročila občine Radovljica pripravil ureditveni načrt za območje Oble gorice. V novem ureditvenem načrtu so upoštevani sodobni pristopi pri oblikovanju primestnih gozdov, želje osnovne šole po ureditvi objektov za seznanjanje učencev o sonaravnem kmetijstvu, potrebe po mehkem prehodu kopališča v gozd in zahteve naravovarstvenih organizacij, saj je Obla gorica naravna in kulturna vrednota.

 

Osnutek ureditvenega načrta smo predstavili na seji občinskega sveta v maju 2012 in je bil soglasno sprejet. Ureditveni načrt je osnova za spremembo občinskega odloka ali za oblikovanje novega.

 

Sedaj pa konkretno: Pri Obli gorici je kot naravna vrednota zavarovana geološka razporeditev plasti drobirja, ki jih je ledenik potiskal pred seboj. Enako geološko sestavo ima Volčji hrib. Zavarovani so tudi bunkerji Rupnikove linije in ostanek Vurnikovega kopališča.

 

Radovljičani najbolj čustveno dojemajo in se bojijo za sestoj sicer markantne smreke, ki vzpetino porašča. Če smo malo pikri, se čudimo, da je v občinskih aktih kljub veliki navezanosti na ta smrekov gozd, namenska raba še vedno opredeljena kot K - kmetijska raba. Sicer pa rastoča smreka na Obli gorici ne sodi na to rastišče, kjer bi moral uspevati naraven gozd hrastov, lip, češenj in gabra, ki bi bil bolje zakoreninjen, stabilen, manjših višin, ponujal boljše pogoje pticam in drugim živalim ter obiskovalcem gozda. Smeti, neurejene poti, porisani bunkerji so le odraz posameznih Radovljičanov do lokalne lastnine.

 

Torej, ta alohtona smreka, višine skoraj 40 m se bliža stotim letom in napadajo jo razne starostne težave: spodnje dele debel napada in votli rdeča trohnoba, koreninski sistem slabi, debla niso več tako elastična. Posledično mora lastnik gozda – občina po vsakem močnejšem vetru ali snegu pospravljati podrta drevesa, ki neusmerjeno padajo na šolsko pot, proti parkirišču zdravstvenega doma, kopališču, šoli ... Noben občinski odlok ne bo zaustavil naravnega procesa staranja in propadanja tega gozda.

 

Obstoječi občinski odlok o zavarovanju Oble gorice dovoljuje trenutno samo sečnjo podrtega ali napadenega drevja, kar pa je pri tej starosti in ranljivosti smreke v nasprotju s stroko in varstvom občanov ter premoženja. V novem ureditvenem načrtu, prav zaradi kontinuitete s starim smrekovim gozdom, načrtujemo tudi v prihodnji generaciji gozda pas smreke v osrednjem delu Oble gorice, kjer ob ujmah ne bodo ogroženi okoliški objekti in življenja.

 

Dokler pa bo veljal obstoječi odlok, bomo zgolj nemi opazovalci naravnih procesov, ki v tako urbanem okolju lahko privedejo tudi do tragičnih posledic. Na tem mestu Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Bled javno opozarja, da pri tem ne prevzema nikakršne odgovornosti.

 

Vida Papler-Lampe,

avtorica ureditvenega načrta

Zavod za gozdove, OE Bled