Najprej v sanacijo toplotnega ovoja

"Najprej obnova fasade z dobro izolacijo in menjava oken in vrat, temu naj sledi menjava ogrevalnega sistema," svetuje Peter Mali. Kljub strmoglavljenju cen zemeljskega plina svetuje naložbo v lesno biomaso ali toplotne črpalke: "Investicija je racionalnejša."

Z vstopom distributerja Gen-I na področje zemeljskega plina je nastal vihar nižanja cen tudi do četrtine prejšnje cene. Je to dovolj za večje zanimanje za ogrevanje na plin? »Velikega zanimanja za preureditev ogrevalnih sistemov na zemeljski plin zaenkrat ni. Kdor se že ogreva na plin, je lahko vesel in bo razmislil o menjavi dobavitelja, drugi pa morajo vedeti, da je plin sorazmerno dražji kot ogrevanje s toplotno črpalko ali na lesno biomaso,« pravi Peter Mali, energetski svetovalec pri projektu EnSvet.

Dodaja, da je plin danes zagotovo znova bolj zanimiv energent. Tudi zato, ker je investicija, na primer, v menjavo kotla na kurilno olje s plinsko pečjo nižja kot nabava kotla na lesno biomaso (polena, peleti, sekanci) ali toplotne črpalke. »Vendar večini investitorjev začetna cena investicije ni najpomembnejša, ampak so to stroški, ki jih bo imel z obratovanjem ogrevalnega sistema. Razmišljajo dolgoročno, računajo na subvencije države,« pojasni Mali.

Splet čistih ogrevalnih sistemov

Na Gorenjskem lastniki stanovanj in hiš še vedno najbolj prisegajo na ogrevanje s kurilnim oljem in lesno biomaso. Slednje je razumljivo, saj smo gozdnata regija, veliko lastnikov gozda želi izkoristiti naravne danosti. Žal jih veliko še vedno uporablja stare kotle, ki slabo izkoriščajo potencial lesa in so, glede na današnje standarde, tudi nepraktični. »Oba energenta sta zelo zastopana, a trend menjave kotlov na kurilno olje obstaja, tudi starejše peči na polena se menjajo s kotli z boljšim izkoristkom in manjšimi izpusti ogljikovega dioksida, nekateri tudi s kotli na pelete. Uporaba je enostavnejša,« pove energetski svetovalec.

Mimogrede, uporabo lesne biomase spodbujajo tudi v Avstriji, po nekaj letih pa ugotavljajo večjo onesnaženost zraka z ogljikovim dioksidom. »Investitorji se odločajo predvsem za subvencionirane peči, te pa so na lesno biomaso in z manjšimi izpusti. Tudi v primeru, da bi se vsi odločili za ogrevanje s toplotnimi črpalkami, bi močno pritisnili na dobavitelje električne energije in bi imeli podoben negativen efekt. Zato potrebujemo splet čistih ogrevalnih sistemov, sam dajem poudarek lesni biomasi, ki je imamo v Sloveniji na pretek,« odgovarja Mali.

Z obnovo fasade do visokih prihrankov

Bolj ali manj privlačne investicije (finančno in trajnostno) v ogrevalni sistemi so eno, varčevanje danes in sedaj pa so drugo vprašanje. Stanovalci v večstanovanjskih objektih večinoma ne morejo izbirati energenta ogrevanja (lahko pa pritiskajo na dobavitelja in zmanjšajo cene), zato so rešitve drugje. »Če se lastniki lahko dogovorijo, naj gredo v toplotno sanacijo fasade, saj so okna večinoma že zamenjali. Z dobro izolacijo bodo prihranili med trideset in štirideset odstotki energije, lahko tudi več,« pojasni Peter Mali. Pomembna je tudi obnova in toplotna zaščita strehe, sledi montaža termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema (ta v vsako enoto dovede enako količino energije oziroma toplote), tudi pri pripravi tople sanitarne vode so možni številni ukrepi. Nova zakonodaja pri novogradnjah celo prepoveduje grelnike vode (bojlerje), nadomeščajo jih manjše toplotne črpalke in/ali ogrevanje prek sončnih kolekterjev.

Pred letom so morali stanovalci na radiatorje montirati merilnike ali delilnike toplote. So ti prinesli prihranke? »Večinoma da, vendar ne zaradi samih meritev in kasnejših delitev, ampak psihološkega učinka in motivacije, saj lahko vsak sam sproti spremlja porabo in jo manjša, saj se prihranek neposredno občuti v žepu,« odgovarja energetski svetovalec.

Metanje denarja v peč

Tudi varčevanja pri ogrevanju v družinskih hišah se je potrebno lotiti podobno kot v večstanovanjskih objektih – najprej s prenovo toplotnega ovoja stavbe – novo fasado z dobro izolacijo in menjavo oken in vrat. Peter Mali pravi, da bi lahko s tem že za do polovice znižali porabo energenta (ne pa nujno stroškov): »Po obnovi potrebujemo manjšo moč kotla, zato je nesmiselno najprej menjati kotel, nato pa se šele lotimo obnove fasade in menjave oken. To je metanja denarja v peč.«

Stroški prenove so lahko zelo visoki, okoli 15 tisoč evrov, vendar Mali predlaga prej našteti vrstni red. Poleg zgornjega stroška se lahko lastniki odločijo še za korenitejše spremembe – pri celoviti obnovi je smiselna odločitev za ploskovno (talno in stensko) ogrevanje, ki zahteva nižje temperature vode. Za takšno ogrevanje pa so zelo primerne toplotne črpalke (dodatnih deset tisočakov), investitor, ki to zmore, se bo odločil še za dogrevanje sanitarne vode prek sončnih kolektorjev (dodatnih pet tisočakov). Za marsikoga so to le sanje, zato se zadovolji le z menjavo kotla. Že nove peči na lesno biomaso lahko prinesejo velike prihranke glede na stare, iztrošene kotle z manj izkoristka na kurilno olje, polena in podobno.

Nizkoenergijska in pasivna gradnja

Ogrevalni sistemi v novih hišah so nekoliko drugačni. Trend je v nizkoenergijskih in pasivnih hišah. Povedano povsem po domače: starejše, slabo izolirane hiše porabijo za ogrevanje kvadratnega metra površine na leto 200 kilovatnih ur ali 20 litrov kurilnega olja, nekoliko bolj izolirane hiše med 10 in 15 litri kurilnega olja letno na kvadratni meter, nizkoenergijske hiše manj kot pet litrov. In pasivne? Od nič do 1,5 litra kurilnega olja letno na kvadratni meter. Z drugimi besedami skoraj nič.